Tveganje za možgansko kap: nočna vročina vpliva tudi na mlajše

Tveganje za možgansko kap: nočna vročina vpliva tudi na mlajše

V zaskrbljujočemu razvoju na temo možganske kapi kaže, da nova študija kaže, da nočna toplota poveča tveganje te bolezni. To bi lahko pomenilo, da bo ta zdravstveni problem v prihodnosti postal resnejši, zlasti za starejše ljudi, ki so že dovzetni za možganske kapi. Raziskave, opravljene v Univerzitetni bolnišnici v Augsburgu, kažejo, da imajo skrajni podnebni odnosi vlogo pri povečanju možganske kapi.

Študija in njegovi rezultati

Raziskovalci iz Univerzitetne bolnišnice Augsburg so ocenili podatke 11.000 bolnikov z možgansko kapjo v obdobju 15 let. Glede na rezultate je opazno povečanje nočnih temperatur, kar je v zadnjih letih privedlo do povečanja možganske kapi. Zlasti od leta 2013 do 2020 je bilo zaradi ekstremne toplote v povprečju 33 dodatnih potez na leto.

Faktorji tveganja in njihov pomen

Hipertenzija, kajenje, debelost in diabetes so znani dejavniki tveganja za kapi. Nova spoznanja, da je toplota tudi dejavnik tveganja, se šteje za zaskrbljujoče. Profesor dr. Markus Naumann, direktor nevrologije na kliniki, poudarja, da starejši ljudje pogosto ne porabijo dovolj tekočine, kar lahko privede do povečanega tveganja. "Pravzaprav bi morali še posebej starejši ljudje piti pol litra vode, preden bi šli spat," pravi Naumann.

perspektiva za prizadetih

Mladi tudi niso imuni na udarce. En primer je 21-letna Vanessa Andersen, ki je na kliniko prišla s simptomi, kot sta nos in gluhost, in je bila končno diagnosticirana možganska kap. Vzroki za možgansko kap pri mlajših ljudeh so pogosto neznani, kar velja za približno 30 odstotkov primerov. Kljub temu lahko fizična rehabilitacija, kako gre skozi Vanesso, privede do znatnega napredka. Kljub svojim izzivom je optimističen, ker je proces celjenja pri mlajših bolnikih na splošno hitrejši.

prihodnje strategije za preprečevanje možganske kapi

Eden od dolgoročnih ciljev avtorjev študije je razvoj aplikacije, ki v dobrih časih obvešča o tveganih bolnikih pred toplotnimi opozorili. Te bi lahko pomagale zmanjšati število udarcev s ciljnimi indikacijami, kot sta zadostni vnos tekočine in izogibanje neposredni sončni svetlobi. Ker so pogoji, ki vodijo do udarcev, raznoliki, je za sprejemanje ustreznih preventivnih ukrepov potreben celostni pristop, ki upošteva tako toplotno in tradicionalni dejavniki tveganja.

Rezultati te študije niso samo zaskrbljujoči, ampak tudi na ustrezen trend: podnebne spremembe opazno vplivajo na javno zdravje. Ključnega pomena je, da zdravstvena skupnost in družba prepoznavata te odnose kot celoto in sprejemata ustrezne ukrepe.

- Nag