Župnišče v Biberachu: 200 let zgodovine in prihodnost v nevarnosti!

Župnišče v Biberachu: 200 let zgodovine in prihodnost v nevarnosti!

V središču Biberacha praznuje zgodovinsko župnišče prav posebno obletnico: že 200 let je pomemben del cerkvenega življenja v regiji. Župnišče, ki je bilo kot samostojna cerkvena ustanova ustanovljeno po sekularizaciji samostana Roggenburg leta 1802, je veliko več kot le zgradba – je živa zgodovinska knjiga, prepletena s skupnostjo. [Augsburger Allgemeine](https://www.augsburger- Allgemeine.de/illertissen/dieses-gemeindezentrum-in-roggenburg-ist-ein-gemauertes-geschichtsbuch-111335718) poroča, da je župnišče, ki je bilo pripravljeno za vselitev leta 1825, od takrat opravljalo osrednje naloge za župnike in skupnosti.

Najpomembnejša objekta sta župnišče in mladinski dom, ki skupaj ponujata široko paleto storitev za prebivalce Biberacha. Od zborovskih vaj do skupinskih ur in jezikovnih tečajev, tukaj poteka živahna izmenjava. Uporaba skupnostnih prostorov kaže, kako pomembno je župnišče za lokalno družbeno življenje.

Potrebe po prenovi in ​​financiranje

Vendar pa je v zadnjih letih zaradi požara in starosti stavbe potrebna obnova. Za nujna obnovitvena dela, ki med drugim zajemajo novo ogrevanje, toplotno izolacijo in zamenjavo vseh oken, bo potrebnih dobrih 300.000 evrov. Samo popravilo oken naj bi stalo okoli 120.000 evrov. Financiranje bo iz sredstev augsburške škofije, spomeniškovarstvenih sredstev in donacij. Podpora prebivalstva župnišču je velika, kar kaže na navezanost ljudi na ta tradicionalni kraj.

Spomeniškovarstveni organi imajo pri tem osrednjo vlogo. Soglasje je potrebno za vse ukrepe, ki vplivajo na videz ali vsebino kulturnega spomenika. Te zahteve zagotavljajo, da se bo značilni čar župnišča ohranil tudi v prihodnje, kot [Amt for Building and Nature Conservation](https://www.biberach.de/de/Service-Verwaltung/Das-Landratsamt/ Unser-aemter/Amt-fuer-Bauen-und-Naturschutz/Sachfelder/Sachgebiet?view=publish&item=level1&id=1004) pojasnjuje.

Kraj skupnosti in kulture

Vendar pa pomen župnišča daleč presega strukturno vsebino. Je kraj skupnosti in umetnosti, predstavlja dragocen del kulturne dediščine in ga kot takega priznava Nemška fundacija za spomeniško varstvo. Ta fundacija je sprožila različne kampanje za ozaveščanje o grožnjah sakralnih objektov in spodbudila razpravo o novih možnih uporabah. Obstaja močno zavedanje, da so cerkve in župnišča dragocena stičišča, ki spodbujajo družbeno kohezijo, ne glede na versko pripadnost.

Ohranitev župnišča torej ne sme biti le tehnični izziv, temveč postavlja vprašanje, kako oblikovati prihodnost tovrstnih kulturnih spomenikov, da bodo ostali živi in ​​relevantni za prihodnje generacije. Pobude kažejo, da je mogoče ta zgodovinska mesta ne le ohraniti, temveč jih tudi oživiti, da bodo še naprej osrednje zbirališče skupnosti.