Carinska kriza pod Trumpom: Nevarni stroški za nemška podjetja!

Carinska kriza pod Trumpom: Nevarni stroški za nemška podjetja!

Nad svetovno trgovino visi ogromna senca: ameriški predsednik Donald Trump je napovedal nove carine na evropske izdelke, učinki pa še vedno niso jasni. Spet Schwarzälder sel je poročal, da bi lahko te carine nemška podjetja, povezana z ZDA, postavile v negotov položaj. Tarifni spor ima lahko resne posledice za izvozno težke industrije, kot so strojništvo, avtomobili, kemikalije in elektrotehnika.

To bi lahko bila grenka pilula za nemški trg. Carine delujejo kot davek in lahko vplivajo na konkurenčnost domačih izdelkov. Carinski prihodki, ki jih je Trumpova administracija dosegla v drugem četrtletju 2025, so precejšnji: okoli 64 milijard dolarjev, nekaj 47 milijard več kot leto prej. Finančni minister Mnuchin pričakuje, da bodo tarife do konca leta zbrale več kot 300 milijard dolarjev, kar bi se lahko potencialno uporabilo za servisiranje dolga države.

Trgovsko okolje v središču pozornosti

Čeprav se je svetovna trgovina v prvi polovici leta 2025 dobro odrezala in se je povečala za približno 300 milijard dolarjev, obstajajo tudi zaskrbljujoči trendi. Glasno dnevne novice sind die deutschen Exporte in die USA um 7,7 Prozent auf 12,1 Milliarden Euro gefallen – der niedrigste Stand seit mehr als drei Jahren. Das setzt die exportorientierten Länder in der EU, allen voran Deutschland, unter Druck.

Deutsche Bank je opozorila na nadaljnjo eskalacijo. Trump je prestavil rok za nove carine na 1. avgust in morda celo načrtuje dodatne 50-odstotne carine na baker, kar je povzročilo dvig cen bakra. EU na drugi strani nove carine vidi kot neupravičene in se namerava aktivno braniti.

Pogled naprej: posledice in alternative

Kako se na ta razvoj odzivajo nemška podjetja? Glede na analizo, ki jo je DIW Prizadeti niso le neposredni izvozniki, ampak tudi podjetja, ki jim dobavljajo surovine in komponente. Ključni sektorji, kot sta farmacevtski in avtomobilski, bi lahko močno trpeli zaradi pritiska novih carin. V simulaciji bi lahko pavšalna stopnja 25 odstotkov na blago iz EU dolgoročno zmanjšala izvoz v ZDA za 50 odstotkov.

Vendar je Evropska unija že nakazala, da želi še poglobiti svoje trgovinske odnose s prostotrgovinskimi partnerji, da bi ublažila gospodarsko škodo, ki jo povzroča Trumpova tarifna politika. Glavni cilj ostaja zmanjšanje odvisnosti od povpraševanja v ZDA.

V tej napeti situaciji lahko le upamo, da bo mogoče doseči dogovor in da trgovinski spor ne bo povzročil nadaljnje škode. Naslednjih nekaj mesecev bo ključnih – tako za podjetja kot za potrošnike, ki bodo na koncu morali plačati račune.