Odvetnik iz Konstanza poroča Dobrindtu: Zakon o azilu pod drobnogledom!

Odvetnik iz Konstanza poroča Dobrindtu: Zakon o azilu pod drobnogledom!

Vprašanje azila in migracij še naprej povzroča burne razprave v Nemčiji. Danes sta poročala odvetnik Konstanz in politik SPD Andreas Hennemann da je vložil kazensko ovadbo zoper nemškega zveznega notranjega ministra Alexandra Dobrindta (CSU) in proti Dieterju Romannu, predsedniku glavnega urada zvezne policije. Hennemann trdi, da so trenutne zavrnitve tistih, ki iščejo zaščito na mejah, nezakonite in kršijo veljavno zakonodajo. Sklicuje se na sodbo berlinskega upravnega sodišča, ki je zavrnitev prosilcev za azil v Nemčiji že razglasilo za nezakonito.

Spor o zavrnitvah ima globoke korenine. V začetku maja 2025 je Dobrindt sprožil odlok, ki naj bi zvezni policiji omogočil zavračanje prosilcev za azil na mejah, ne da bi jih pregledali. To je bilo storjeno s sklicevanjem na klavzulo o izrednih dogodkih, ki pa jo številni strokovnjaki vidijo kot kršitev dublinske uredbe. Tudi berlinsko upravno sodišče je v nedavni sodbi jasno povedalo, da zavračanje prosilcev za azil ne sme potekati brez izvedbe dublinskega postopka. To je storil WDR obravnava kot velik problem pri uveljavljanju nemške azilne politike.

Razsodba berlinskega upravnega sodišča

Sodba upravnega sodišča z dne LTO je citiran, ne le ustvaril jasno pravno situacijo, ampak tudi močno podvomil v argumente zvezne vlade. Sodišče je opisalo, da zavrnitve na meji niso dopustne brez ustrezne obravnave prošenj za azil. Dobrindt je razsodbo opisal kot "odločitev v posameznem primeru", kar Hennemann vidi kot trivializacijo. Odločitev sodišča vidi kot zavezujočo in zahteva, da Dobrindt in Romann odgovarjata.

Napetost okoli migracijske politike spodbujajo tudi notranji premisleki znotraj zvezne vlade. Medtem ko Dobrindt ostaja pri svojem, se kancler Friedrich Merz (CDU) že ukvarja s praktičnimi posledicami sodbe. Pojasnil je, da so zavrnitve možne v okviru obstoječe evropske zakonodaje, hkrati pa vidi, da je treba to vprašanje bolj osvetliti.

Prihodnost mejne policije v Nemčiji

Drugi vidik, ki buri razpravo o vprašanju migracij, je zahteva po večjem številu osebja mejne policije. Policijski sindikati pozivajo k zaposlitvi dodatnih 3000 do 10.000 ljudi, na obmejnem območju pa intenzivno nameščajo tudi protiizgredne policiste. Vendar je Andreas Roßkopf, predsednik zvezne policije, opozoril, da obsežnega nadzora ne bo več mogoče vzdrževati, če ne bodo kmalu najdene rešitve.

Razmere na mejah ostajajo napete. Za spopadanje z izzivi migracij je že napotenih več kot 1000 pripadnikov policije za izgred. Merz je napovedal, da bo nadaljeval nadzor na notranjih mejah, vsaj dokler se razmere na zunanjih mejah bistveno ne izboljšajo. Drugi konflikt, ki izhaja iz trenutnega razvoja dogodkov, je pravni temelj, na katerega se opira zvezna vlada. Pravni položaj EU je tukaj jasen in Dobrindtovo sklicevanje na izredne razmere bi se lahko izkazalo za problematično.

Na splošno je nemška azilna politika na razpotju. Videti je treba, ali so zavrnitve pravno vzdržne ali bodo kmalu naslednji učinek domin v že tako krhkih migracijskih razmerah. Nekaj ​​je gotovo: razprave še zdaleč ni konec.