Proračunska kriza v Tribergu: Župan svari pred finančno katastrofo!

Proračunska kriza v Tribergu: Župan svari pred finančno katastrofo!

V številnih občinah v Nemčiji je trenutno napeto finančno stanje, kar sta župan Gallus Strobel in glavni finančni direktor Christin Rinnus impresivno prikazala v aktualnem četrtletnem poročilu v Tribergu. Proračun je ocenjen kot eden najtežjih v zadnjih letih. To realnost podpirajo obsežni izzivi, ki so se pojavili po vsej Nemčiji, navaja fundacija Bertelsmann. Schwarzwald sel poroča, da je disciplina porabe zdaj glavna prednostna naloga in bo morda treba načrtovane ukrepe preložiti na naslednje proračunsko leto.

Regulator je občine pozval, naj iščejo varčevalne možnosti in načine za povečanje prihodkov. Izkazalo se je, da je obrtni davek v Tribergu okoli 200.000 evrov nižji od prvotnih napovedi, kar bi lahko izsililo nadaljnje znižanje. Razmere so še posebej eksplozivne v turizmu, kjer beležimo dodatne izdatke, ki jih je treba nadomestiti z varčevanjem na drugih področjih.

Zapletena finančna situacija na vseh področjih

Raziskave iz »Občinskega finančnega poročila 2025« potrjujejo zaskrbljujoče razmere v številnih mestih in občinah v Nemčiji. Davčni prihodki stagnirajo zaradi šibkega gospodarstva, medtem ko pomembne kategorije izdatkov, kot so osebje in socialne storitve, nezadržno rastejo. Bertelsmannova fundacija dodaja, da primanjkljaj občin v letu 2024 resno postavlja pod vprašaj finančno sposobnost ukrepanja, kar bi lahko resno vplivalo na socialno kohezijo in infrastrukturo.

V celoti občine prispevajo več kot 50 odstotkov javnih naložb, kar kaže na njihov pomen za kakovost življenja občanov. A prav to odgovornost spodkopavajo trenutne razmere. Sposobnost delovanja občin ni odvisna le od nove strukture njihove porabe, temveč tudi od celovite reformne politike na zvezni ravni. Vse glasnejša je razprava o jasni finančni odgovornosti zvezne vlade, da bi se izognili neupravičeni porazdelitvi finančnega bremena na občine.

Obeti in potrebne odločitve

Potreba po dolgoročnih strukturnih reformah je očitna. Da bi to dosegli, je treba poiskati nove načine financiranja, pa naj bodo to nove skupne naloge na področju varstva podnebja ali prilagoditve delitve davkov v federalnem sistemu. Poročilo Difuja poudarja, da se občine soočajo z investicijskim zaostankom, ki ga dodatno bremeni visoka stopnja inflacije v gradbeništvu. Difu poudarja, da bodo občinske naložbe leta 2024 dosegle rekordne ravni, kar bo dodatno povečalo pritisk na proračune.

Če povzamemo, je jasno, da gre za pravo tekmo s časom, v kateri bo sposobnost ukrepanja občin kmalu odvisna od političnega uvida in posledičnih ukrepov. Pot do izboljšav vodi prek pametnih odločitev in jasne podpore zvezne vlade. Videti je treba, ali je prisotna potrebna politična občutljivost.