ARD praznuje 75 let: Pogled na zgodbo o uspehu iz Bremna!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Ugotovite, kako Radio Bremen kot ustanovna ustanova ARD prispeva k razvoju javne radiodifuzije.

Erfahren Sie, wie Radio Bremen als Gründungsanstalt der ARD zur Entwicklung des öffentlich-rechtlichen Rundfunks beiträgt.
Ugotovite, kako Radio Bremen kot ustanovna ustanova ARD prispeva k razvoju javne radiodifuzije.

ARD praznuje 75 let: Pogled na zgodbo o uspehu iz Bremna!

25. junija 2025 je ARD, združenje javnih radiotelevizij v Zvezni republiki Nemčiji, se lahko ozre na impresivnih 75 let obstoja. To je izjemna obletnica, ki obeležuje njegovo ustanovitev v zgodovinski fazi od 9. junija do 5. avgusta 1950 v Bremnu. Poleg Radia Bremen je sodelovalo še pet ustanovnih ustanov, vključno z NWDR, BR, HR, SDR in SWF. Uradni ustanovni statut je stopil v veljavo 26. julija 1950, prvo konstitutivno srečanje direktorjev pa je bilo v Münchnu 5. avgusta 1950.

ARD je revolucioniral medijsko krajino v Nemčiji ne le z ustvarjanjem enotne televizije. Že januarja 1952 so se odločili za skupni televizijski program, ki je dokončno začel delovati 25. decembra 1952 kot »nemška televizija«. Druga prelomnica se je zgodila 1. junija 1961, ko je ARD predvajal drugi televizijski program, v katerem je sodelovalo vseh devet državnih radiotelevizij. Ti koraki so jasno pokazali, da se javna radiotelevizija že od začetka zanaša na sodelovanje in raznolikost.

Model s tradicijo

Javno radiodifuzijo v Nemčiji sestavlja devet državnih radiotelevizij ARD, ZDF in Deutschlandradio. Ti kanali upravljajo sami, kar zagotavlja neodvisno oblikovanje mnenj. Ta struktura je bila ustvarjena posebej za izogibanje propagandi, ki je prevladovala v času nacizma. The Bpb poudarja, da je bila javna radiotelevizija reorganizirana zlasti po drugi svetovni vojni po zgledu britanskega vzorca. Od leta 1946 naprej so nemški uradniki prevzeli izdajatelje televizijskih programov, kar je pomenilo rojstvo sistema ARD.

Javna radiotelevizija se financira predvsem z radiodifuzijskimi prispevki, kar zagotavlja precejšnjo neodvisnost v primerjavi z zasebnimi izdajatelji. Prispevek za oddajanje trenutno znaša 18,36 evra na stanovanje, ne glede na število stanovalcev ali sprejemnih naprav. Po zadnjih podatkih iz... Bpb Skupni prihodki od teh prispevkov bodo leta 2023 znašali dobrih 9 milijard evrov.

Izzivi in ​​reforme

Medtem ko je zaupanje v javno radiotelevizijo nedavno padlo na 55 odstotkov, škandal RBB spodbuja razpravo o reformah in reviziji nadzornih struktur. Predvideni ukrepi vključujejo zmanjšanje radijskih valov in večjo usmeritev v digitalne formate. Posodobitev, ki po besedah Bpb je bilo dogovorjeno v reformni državni pogodbi iz leta 2024 in naj bi začelo veljati leta 2025.

Javna radiotelevizija ima mandat svobodnega oblikovanja mnenj in zanjo velja zahteva po oddaljenosti od države. Ta neodvisna struktura je bila potrebna za zagotavljanje zanesljive osnovne oskrbe v medijskem sistemu. Javna radiodifuzija zagotavlja informacije, izobraževanje, zabavo in kulturo ter tako nagovarja širok spekter družbenih skupin.

Na koncu lahko rečemo, da ARD kot eden od pionirjev nemške radiodifuzije v zadnjih 75 letih ni le utrdil svojih struktur, ampak se je vedno odzival na spremembe. Še naprej potekajo ostre debate o njihovem mestu in financiranju – v duhu neodvisnosti in drugačnosti.