Notranji ministri pozivajo k strožji azilni politiki proti migracijam in ekstremizmu!
Na konferenci ministrov za notranje zadeve v Bremerhavnu zvezni notranji minister Dobrindt poziva k reformi azilnega sistema za zmanjšanje migracij.

Notranji ministri pozivajo k strožji azilni politiki proti migracijam in ekstremizmu!
Kaj se dogaja v nemški notranji politiki? Na konferenci ministrov za notranje zadeve v Bremerhavnu, ki je trajala tri dni in ji je predsedoval senator za notranje zadeve Bremna Mäurer (SPD), je zvezni notranji minister Dobrindt jasno povedal, da si zvezna vlada prizadeva za zaostritev skupnega evropskega azilnega sistema. Cilj srečanja je poslati močan signal za zmanjšanje migracij. V več kot 80 točkah dnevnega reda ni bilo govora le o vprašanjih migracij. V okviru boja proti femicidu je bila obravnavana tudi tema elektronskega nadzora prebivališča.
O drugi točki pa so ministri razpravljali o tem, kako ravnati z AfD, še posebej, če bi jo pravosodje označilo za nedvomno desno ekstremistično. Tema je eksplozivna, ker je AfD pod drobnogledom zveznega urada za varstvo ustave (BfV). Po navedbah Tagesschau je bila AfD zaradi svojega ekstremističnega značaja razvrščena kot "gotovo desničarska skrajna". Ta odločitev temelji na internem poročilu, ki izpostavlja stališča stranke, ki ne upoštevajo človekovega dostojanstva.
V fokusu desničarski ekstremizem
Urad za varstvo ustave je jasno pokazal, da AfD deluje z etnonacionalistično retoriko. Raziskovalci, kot je Mathias Quent, omenjajo tri glavna načela, zaradi katerih je bila stranka razvrščena kot desničarsko ekstremistična: kršitve človekovega dostojanstva, demokracije in pravne države. Težave se kažejo tudi v izjavah članov stranke, kot sta Hannes Gnauck in Alice Weidel, ki vedno znova negativno govorijo o ljudeh z migrantskim ozadjem. Če verjamete AfD, tisti državljani, ki imajo migracijsko zgodovino iz držav z muslimansko prevlado, niso enaki.
Trenutna politična situacija je še toliko bolj zaskrbljujoča, ker je število nasilnih dejanj desničarskih skrajnežev strmo naraslo. V letu 2024 je bilo evidentiranih 37.835 tovrstnih kaznivih dejanj, kar je 47,4 % več kot leto prej. Skrb vzbujajoče je tudi povečanje nasilnih desničarskih skrajnežev, katerih potencial je znašal okoli 15.300 ljudi - kar je znatno povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti.
Družbeni vplivi in izzivi
Razvoj desničarskih ekstremističnih gibanj v Nemčiji ostaja osrednje družbeno vprašanje. Demonstracije, ki se pogosto vrtijo okoli vprašanj, kot sta azil in migracije, ostajajo na visoki ravni. Po podatkih Verfassungsschutz je leta 2024 potekalo okoli 360 demonstracij desničarskih skrajnežev, ki se močno osredotočajo na socialne probleme in pogosto propagirajo protipriseljensko in antisemitskih stališč.
Politični akterji se morajo zato nujno soočiti s tem izzivom, ki ni le preizkušnja demokratične ureditve, ampak tudi družbenega sobivanja. AfD v svojem volilnem programu za zvezne volitve leta 2025 spretno uporablja tehnični izraz »remigracija« in se tako jasno pozicionira v družbeni razpravi. Kmalu bi se lahko spet pojavil postopek prepovedi stranke, saj je razprava o tem, kako se spopasti z desničarskimi ekstremističnimi težnjami, vse glasnejša.
Vsi ti trenutni dogodki kažejo, da so izzivi v politiki in družbi tesno povezani. Vsakodnevna vprašanja, kot so vprašanja migracij in spopadanje z ekstremizmom, je treba obravnavati skupaj, da bi zagotovili varno in pravično sobivanje v Nemčiji.