Katastrofa zaradi ptičje gripe: kmet se bori za prihodnost v Spodnji Saški!

Katastrofa zaradi ptičje gripe: kmet se bori za prihodnost v Spodnji Saški!

Aviarna influenca z vso silo udarja v Spodnjo Saško. Kmet Holger Nöhrnberg iz regije je že oktobra opazil nenavadno vedenje svojih kokoši nesnic. Veterinarji so takoj posumili na grozljivo bolezen, zaradi katere je na njegovi farmi poginilo okoli 1000 kokoši. Vendar je to le del veliko večjega problema: do 5. novembra je bilo letos zaradi ptičje gripe pobitih skupno 763.629 živali, kot je poročalo ministrstvo za kmetijstvo Spodnje Saške. To stanje predstavlja velik izziv za prizadete kmete, ki se že soočajo s finančnimi težavami. Nöhrnbergov avtomat je od sredine oktobra prazen, ker ne more več prodajati jajc. Upanje, da bo krize kmalu konec, ostaja negotovo, še posebej, ker je njegov dobavitelj na prepovedanem območju.

Ptičja gripa se od sredine oktobra širi kot požar, zlasti v okrožju Cloppenburg, kjer so zabeležili že več kot 30 izbruhov na perutninskih farmah. Samo v tej regiji je 2257 farm z okoli 12,3 milijoni živali, kar pojasnjuje visoko dovzetnost za tovrstne izbruhe. Oblasti so vzpostavile zaščitena in ogrožena območja, ki vključujejo prepoved uvoza in izvoza ptic. V prvih prizadetih okrožjih, kot sta Stade in Verden, smejo lovci celo ubiti bolne žerjave, da bi skrajšali trpljenje živali, kljub posebnim zaščitnim ukrepom v skladu z zveznim zakonom o ohranjanju narave.

Svetle točke in izzivi za kmetijstvo

Razmere so za kmete na Spodnjem Saškem izjemno stresne. Nöhrnberg situacijo opisuje kot "popolno katastrofo". Čustvena odločitev o usmrtitvi piščancev je bila še posebej težka za kmeta, ki vsak dan dela s svojimi živalmi. Toda strahovi presegajo izgubo živali. Negotova oskrba po odpravi karantene pesti kmete, saj se zanašajo na nove kokoši, da bodo znova začeli poslovati.

Poleg bremena obvladovanja živalskih bolezni so se ponavljale tudi kritike politike o živalskih boleznih. Julia P. Feier-Schlichting, državna predstavnica za zaščito živali, jasno nasprotuje industrijski reji in poziva k ukrepom za izboljšanje smernic za dobro počutje živali. »Virus se lahko širi prek okužene obutve in opreme,« opozarjajo strokovnjaki in poudarjajo nujnost doslednih varnostnih ukrepov.

Pogled v prihodnost

Trenutni izzivi jasno kažejo, kako krhek je živinorejski sistem. Poginilo ali ubitih je že skoraj 700.000 živali, razmere pa ostajajo napete. Medtem ko oblasti še naprej iščejo rešitve, so kmetje prisiljeni ostati previdni in zaskrbljeni glede prihodnosti. Konsolidacija populacije in zaščita preostalih živali morata biti zdaj glavna prednostna naloga. Dobro počutje živali in obstoj podjetij sta bolj kot kadar koli odvisna drug od drugega.

Kljub vsem tem težavam je še vedno upanje na izboljšanje, saj so kmetje znani po tem, da imajo tudi v kriznih časih dobro roko in da ne obupajo. Videti pa bo treba, ali bo te krize kmalu konec, saj je vsaka rešitev še vedno le elementarna in negotovost ostaja.