Merzovi načrti za daljši delovnik: večina Nemcev proti!

Merzovi načrti za daljši delovnik: večina Nemcev proti!

V Nemčiji razprava o daljšem delovnem času povzroča veliko polemik. Kancler Friedrich Merz je napovedal načrt za odpravo klasičnega osemurnega delavnika in namesto tega uvedbo maksimalnega tedenskega delovnika. A po navedbah Merkurja večina prebivalstva to reformo zavrača. Medtem ko podjetja in združenja podpirajo pristop, so sindikati in zaposleni skeptični.

Predlog prihaja v času, ko nemško gospodarstvo, ki je bilo leta 2024 v recesiji, zahteva več prožnosti in produktivnosti. Merz poudarja, da je za premagovanje gospodarskih izzivov potrebno "več svobode, več spodbud za zavzetost". Pojavljajo se tudi pozivi k ukinitvi praznika, da bi ustvarili dodaten delovni dan. Strokovnjaki poudarjajo, da je v mednarodni primerjavi povprečni tedenski delovni čas v Nemčiji brez krajšega delovnega časa 40,2 ure, kar je nekoliko več od povprečja EU, ki znaša 37,1 ure, poroča Deutschlandfunk.

Odzivi prebivalstva

Raziskave kažejo jasno sliko: okoli 73 odstotkov zaposlenih je proti ideji o neomejenem dnevnem delovniku. Kljub temu bi bilo 33 odstotkov zaposlenih s krajšim delovnim časom pripravljenih povečati število delovnih ur, če bi bil za to predviden dodatek. In 45 odstotkov zaposlenih s polnim delovnim časom bi si lahko predstavljalo tudi nadure v zameno za neobdavčene bonuse. To daje razpravi dodatno težo.

Fundacija Hansa Böcklerja pa opozarja, da prehod na daljši delovni dan ne bi lahko pomenil le tveganja za zdravje, ampak bi lahko povečal tudi pritisk na družine. Zaskrbljenost glede duševnega zdravja delavcev ni neutemeljena. Duševne bolezni so se v zadnjem desetletju povečale za skoraj 50 odstotkov in mnoga podjetja se trudijo ponuditi ustrezne ukrepe za obvladovanje stresa. Po podatkih MediSinn le približno 40 odstotkov podjetij ponuja ustrezne programe.

Vloga varnosti pri delu

Zakon o varnosti in zdravju pri delu ima v tej razpravi pomembno vlogo, saj se osredotoča na varnost in zdravje zaposlenih. Vendar le okoli 50 odstotkov podjetij izvaja psihološko oceno tveganja, čeprav je ta nujna za celovito varnost pri delu. Strokovnjaki opozarjajo na posledice neustreznega ukrepanja: nesreče pri delu in zdravstvene težave ne povzročajo le absentizma, temveč tudi visoke stroške podjetij.

Nekaj ​​je gotovo: razprava o delovnem času in zdravju zaposlenih nas bo skrbela še naprej. Odprto je vprašanje, kako uskladiti potrebne prilagoditve in zaščito zaposlenih, ne da bi bili ogroženi »dobri časi« v vsakdanjem delu.