Suche
Mein Konto
Nova duhovnost: škof Wilmer poziva k spremembi vere!
Hildesheimski škof Heiner Wilmer na simpoziju ob 75. rojstnem dnevu Kurta Kocha poziva k novi duhovnosti za kristjane.
Nova duhovnost: škof Wilmer poziva k spremembi vere!
2. novembra 2025 je v Vallendarju potekal pomemben simpozij ob 75. rojstnem dnevu kurialnega kardinala Kurta Kocha. Hildesheimski škof Heiner Wilmer je izkoristil priložnost in pozval k novi »močni duhovnosti« med kristjani. V trenutnih cerkvenih razpravah je bistveno osvetliti praktične učinke vere, pojasnjuje Wilmer. Podvomiti je treba o klasičnem mnenju, da imajo vsi ljudje naravno nagnjenost k veri. Samo 19 % prebivalstva verjame, da se je Bog razodel v Jezusu Kristusu, kar kaže, kako zelo se je spremenila teološka perspektiva.
Wilmer svari pred naivnim zavračanjem sekularizacije in prezgodnjim razglašanjem »vrnitve religije«. Namesto tega zahteva duhovnost, ki se osredotoča na tišino, verske izkušnje, božansko lepoto in zavezanost pravičnosti. To stališče odraža tudi najnovejša študija o verski pripadnosti, ki kaže, da se s trditvijo o obstoju Boga med katoliškimi in protestantskimi pripadniki strinja le 32 % oziroma 29 %.
Nova verska pokrajina
Glede na trenutno družbeno dinamiko ni čudno, da potreba po veri in duhovnosti v času sekularizacije in ideološke pluralizacije še vedno obstaja. Študija Evropske univerze za poklicno usposabljanje kaže, da postaja vera vse bolj pluralna in individualna. Jasne meje med vero in nereligijo so pogosto zabrisane in nastajajo hibridni pojavi.
V tej zahtevni pokrajini se od teologije zahteva, da razvije interdisciplinarne pristope k dojemanju in interpretaciji vere in duhovnosti. Raziskovalne perspektive, kot so organizacijska psihologija, sociologija in izobraževanje odraslih, prihajajo v središče pozornosti, da bi upravičili dinamične spremembe.
Pogled v kulturo
Zgodba se vrti okoli skrivnostnega izginotja sedemnajstih otrok iz šolskega razreda in se odvija z različnih zornih kotov likov. Zdi se, da razvijalci in producenti dobro čutijo utrip časa, grozo in skrivnost prepletajo skupaj, da bi pritegnili široko občinstvo.
Na splošno je upati, da bosta tako cerkev kot kulturna krajina v Nemčiji in daleč zunaj nje še naprej spodbujali živahno izmenjavo in nove ideje, tako da vera ne bo ostala le teoretična, ampak jo bo mogoče tudi izkusiti v praksi.
Na koncu lahko rečemo, da sta dogajanja v cerkvi in družbi tesno povezana. Wilmer in njegovi kolegi se zavzemajo za to, da vera ne bo samo koncept, temveč živa resničnost v skupnosti. Bodisi na verskem ali kulturnem področju je čas za nove poti in poglede.