Bioekonomija na Kavkazu: priložnost ali nevarnost za okolje?

Bioekonomija na Kavkazu: priložnost ali nevarnost za okolje?

Razprava o bioekonomiji je v zadnjih nekaj tednih in mesecih dobila zagon. Posvetovanje o reviziji biogospodarske strategije EU se konča 20. junija 2025 in trenutnih izzivov v tej zadevi ni mogoče spregledati. Po aktualnem poročilu DNR je poudarjeno, da se mora Evropska komisija ukvarjati s protislovji koncepta biogospodarstva. Konec koncev je lakota po svetu ponovno v porastu, saj prizadene več kot 700 milijonov ljudi. V zakulisju poteka intenzivna razprava o tem, kako lahko biogospodarstvo ublaži krize lakote in spodbuja globalno prehransko varnost.

Število lačnih narašča od leta 2016, leto 2024 pa je bilo najtoplejše leto v zgodovini. Ekstremne vremenske razmere, kot sta suša in pomanjkanje vode, še posebej prizadenejo države na globalnem jugu, kjer gojenje biomase pogosto ogroža lokalno proizvodnjo hrane. Biogospodarstvo velja za obetavno, vendar prinaša tudi tveganja, ki jih ni mogoče prezreti, zlasti če je poudarek na ekosistemih, ki so vredni zaščite, in pravicah malih proizvajalcev.

GFFA 2025 – uspešna izmenjava

Pred kratkim je potekal Globalni forum za hrano in kmetijstvo (GFFA) 2025, ki je zbral 63 kmetijskih ministrov in številne mednarodne organizacije, da bi razpravljali o biogospodarstvu. Pod predsedovanjem zveznega ministra Cema Özdemirja so razpravljali o pomembnih temah in postavili cilje. Udeleženci so se strinjali, da bodo spodbujali trajnostno biogospodarstvo z namenom krepitve svetovne prehranske varnosti, ohranjanja biotske raznovrstnosti in zaščite podnebja. V podporo je bilo omenjeno tudi financiranje partnerstva FAO za globalno biogospodarstvo, kar kaže na pomen mednarodnega sodelovanja pri teh vprašanjih.

Ugotovitve GFFA so poudarile potrebo po trajnostnih proizvodnih sistemih, vključno z agroekologijo in preciznim kmetijstvom. To je bilo še posebej poudarjeno, saj je v trenutnih razmerah nujno vključevanje lokalnih skupnosti v procese odločanja. Biogospodarstvo bi lahko bilo dober posel za mnoge, vendar predstavlja tudi izzive, zlasti v smislu diverzifikacije virov beljakovin in dostopa do financiranja za prikrajšane skupine.

Pot v podnebno nevtralno prihodnost

Drug pomemben vidik je povezava med kmetijstvom, gozdarstvom in podnebno nevtralnostjo. Študija, ki je potekala dve leti, preučuje, kako lahko ti sektorji prispevajo k doseganju trajnostnih ciljev EU. Čeprav ni celovit pregled, je namen analize pospešiti razpravo o prihodnji vlogi kmetijstva in gozdarstva v podnebno nevtralni EU.

Avtorji študije so poudarili, da kmetijstvo ne more le zagotoviti hranljive hrane, ampak lahko tudi pomembno prispeva k varstvu podnebja in biotski raznovrstnosti. Če pa se povpraševanje po biomasi nenadzorovano poveča, se lahko okoljska škoda in navzkrižje interesov povečata. Biogospodarstvo mora biti torej oblikovano odgovorno, da bo omogočilo prehod na trajnostno, pravično proizvodnjo hrane.

Glede na te številne vidike biogospodarstva je jasno, da smo na poti proti prelomni točki. Naslednji koraki bodo ključnega pomena za obravnavo potreb lačnih in zahtev podnebja. Čas je za spremembo smeri, ki ni samo finančno vzdržna, ampak tudi ekološko in socialno pravična.

Za več informacij o razvoju biogospodarstva si oglejte poročila iz DNR, BMEL in Agora Agrar.