Nemoč Evrope na Bližnjem vzhodu: Trump pogreša jasno sporočilo!

Nemoč Evrope na Bližnjem vzhodu: Trump pogreša jasno sporočilo!

Konflikt na Bližnjem vzhodu ostaja osrednje vprašanje v mednarodnih odnosih, zlasti za Evropo, ki v teh težkih razmerah komaj dobiva vpliv. Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ostro komentiral nedavne ženevske pogovore med evropskimi zunanjimi ministri in njihovimi iranskimi kolegi, za katere je dejal, da niso "ničesar dosegli". Trump jasno pove, da Iran ne želi komunicirati z Evropo, temveč le z ZDA. Ker so priprave na morebitne ameriške zračne napade na iranske jedrske objekte dobro v teku, je diplomatska vloga Evrope v tej zadevi znova postavljena pod vprašaj. Po mnenju Jana Techaua iz Eurasia Group Evropa nima skoraj nobenega pomena za bližnjevzhodno diplomacijo in se Izrael in ZDA ne posvetujeta z njo.

Situacija je še toliko bolj zapletena, ker se je EU v preteklosti poskušala postaviti kot posrednica v jedrskem sporu z Iranom. Ta prizadevanja so se začela s skupnim celovitim akcijskim načrtom (JCPOA), vendar je Evropa od izstopa ZDA leta 2018 in propadlega plačilnega mehanizma INSTEX močno izgubila vpliv. Nedavni dogodki, vključno z vojno, ki se je začela 13. junija 2025, prav tako jasno kažejo, da Evropa v sedanji krizi ni ne gonilna sila ne posrednik.

Razlike znotraj EU

Zunanji ministri EU so zaradi zaostrovanja v Iranu pod pritiskom, da začnejo hitra pogajanja. Vendar pa obstajajo velike razlike znotraj Unije. Države, kot sta Poljska in Madžarska, so proizraelske, medtem ko so druge, kot sta Irska in Španija, kritične do izraelske vlade. Enotne zunanje politike, ki bi upoštevala različna stališča držav članic, trenutno ni na vidiku. Glavna diplomatka EU Kaja Kallas poudarja potrebo po diplomaciji pri obravnavi iranskega jedrskega programa, medtem ko analitiki, kot je Techau, opozarjajo na pretekle napačne interpretacije EU, ki so privedle do napačne ocene grožnje, ki jo predstavlja Iran z jedrskim orožjem.

Gospodarske posledice bi lahko bile znatne. Kot možna bremena za evropsko gospodarstvo so navedene višje cene nafte in morebitne blokade v strateško pomembni Hormuški ožini. Kljub tem izzivom bi lahko EU poskušala ponovno zavzeti mesto v regionalnem dialogu z Iranom in njegovimi arabskimi sosedami z gospodarskimi spodbudami in diplomatsko podporo za zmanjšanje napetosti.

Vidiki človekovih pravic

Z napredovanjem razmer postaja stanje človekovih pravic v Iranu še ena kritična točka. EU se je večkrat izrazila proti nasilnemu zatiranju protestov v Iranu, zlasti po smrti Mahse Aminija septembra 2022. Visoka predstavnica EU je kljub izzivom še vedno zavezana napredku pri jedrskem sporazumu za preprečevanje širjenja jedrskega orožja. ESZD usklajuje odnose z Iranom, čeprav EU trenutno nima svoje delegacije v državi.

Z nadaljevanjem razprav o diplomatskih rešitvah postaja vse bolj očiten vpliv ameriške zunanje politike na evropsko strategijo. Na tem območju napetosti Ursula von der Leyen poziva k spoštovanju mednarodnega prava in diplomatski rešitvi konflikta. Tudi če zunanji ministri EU o razmerah razpravljajo soglasno, skupna linija pogosto ne uspe zaradi notranjepolitičnih okoliščin in različnih interesov držav članic. Naslednje korake EU je treba še videti, saj se pritisk trenutnega razvoja varnostne politike povečuje.