Proračunska kriza 2026: Vlada krši obljube in načrtuje nove dolgove!

Proračunska kriza 2026: Vlada krši obljube in načrtuje nove dolgove!

Politika v Nemčiji se sooča s precejšnjim pretresom: zvezna vlada bo v četrtek predstavila proračun za leto 2026, številke pa so več kot zaskrbljujoče. Glasno Slika Skupni obseg naj bi bil 520 milijard evrov. A tretjina tega, natanko 174 milijard evrov, je svežega dolga – to izstopa.

Od kod ta novi dolg? Velik del se financira iz tako imenovanih »posebnih skladov«, ki so bili prvotno predvideni za nove investicije, kot je gradnja cest. Ironično pa Združenje davkoplačevalcev kritizira vlado, ker so posebni dolgovi namenjeni tudi za plačilo že načrtovanih projektov. Skupaj je to impresivnih 55 milijard evrov, ki bodo na ta način prerazporejeni do leta 2029.

Poraba in varčevanje v ospredju

Druga točka, ki se nenehno pojavlja v razpravi, so upravni stroški. Zvezna vlada namerava do leta 2029 zmanjšati osem odstotkov mest javnih uslužbencev, za deset odstotkov pa želi znižati tudi administrativne stroške. Kljub temu je za leto 2026 na programu 8000 novih administrativnih delovnih mest, kar bo povzročilo povečanje stroškov za pet milijard evrov v primerjavi z letom 2024. Nekako protislovno, kajne?

Druga težava je stalno povečevanje državnih subvencij. Za leto 2026 je predvidenih skoraj 80 milijard evrov, kar je več kot 66 milijard evrov iz rekordnega leta 2024. Kljub obljubi v koalicijski pogodbi o zmanjševanju financiranja programov ta v resnici še naraščajo.

Reiner Holznagel, predsednik združenja davkoplačevalcev, ima o tem razvoju mešane občutke. Njegove kritike dolžniške politike zvezne vlade postajajo vse glasnejše. Opozarja na tveganje zviševanja obrestnih mer in nujno poziva k celovitim varčevalnim ukrepom in reformi, s katero naj bi državni aparat postal učinkovitejši.

Dolžniška zavora in prihodki države

Tu nastopi dolžniška zavora. Namen te uredbe, ki je od leta 2009 zasidrana v temeljnem zakonu, je omejiti novo zadolževanje in zaščititi prihodnje generacije. Podobno kot pri analizi bpb opisano, omogoča novo zadolžitev do 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letno. Vendar pa se lahko vlada v času krize dodatno zadolži, da bi spodbudila povpraševanje.

Razprave o dolžniški zavori so intenzivnejše kot kdaj koli prej. Kritiki trdijo, da ovira potrebne naložbe v infrastrukturo. Predlogi za reformo vključujejo prilagoditev, ki omogoča upoštevanje obrestnih mer in kakovosti infrastrukture. Cilj ostaja isti: politikom preprečiti najemanje posojil, ki bremenijo prihodnje generacije.

V času, ko se mora državna poraba za javno infrastrukturo, izobraževanje in socialno varnost povečati, je dobro premišljeno finančno upravljanje ključnega pomena. Le tako lahko povrnemo zaupanje državljanov in zagotovimo gospodarsko stabilnost.