Vlada namerava pri denarju državljanov prihraniti 3 milijarde evrov!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Zvezna vlada načrtuje varčevanje z denarjem državljanov v letih 2026 in 2027. Ministrstvo za delo ne more navesti konkretnih številk.

Die Bundesregierung plant 2026 und 2027 Einsparungen beim Bürgergeld. Arbeitsministerium kann keine konkreten Zahlen nennen.
Zvezna vlada načrtuje varčevanje z denarjem državljanov v letih 2026 in 2027. Ministrstvo za delo ne more navesti konkretnih številk.

Vlada namerava pri denarju državljanov prihraniti 3 milijarde evrov!

Zvezna vlada je pod pritiskom, ko gre za vprašanje denarja državljanov. Za leto 2026 so predvideni pomembni prihranki v višini 1,5 milijarde evrov, za leto 2027 pa še 1,5 milijarde evrov. Bistvena točka pri teh prihrankih je število prejemnikov podpore. A na ministrstvu za delo in socialne zadeve konkretnih številk ne morejo podati in se sklicujejo na »uveljavljene predpostavke«. To povzroča nezadovoljstvo in je že povzročilo vprašanja javnosti. Kot je Slika poročil, brez jasnih podatkov je načrte vlade težko razumeti.

Leta 2025 bodo stroški državljanskega denarja narasli na skoraj 43 milijard evrov. To odpira nova vprašanja. Kako do tako visoke porabe in kakšni so konkretni ukrepi s tem povezani? Minister Bärbel Bas je napovedal, da bodo varčevanje uresničili s strožjimi sankcijami za tiste, ki nočejo delati, in intenzivnejšim bojem proti delu na črno. A tudi tu ni natančnih podatkov o prizadetih ali primerih dela na črno.

Varčevanje in reforme v denarju državljanov

Državljansko nadomestilo, ki je bilo sprejeto leta 2022 kot reforma osnovne varnosti in je začelo veljati v začetku leta 2023, je nadomestilo prejšnje nadomestilo za brezposelnost II, bolj znano kot Hartz IV. Kritiki, zlasti iz CDU/CSU, FDP in AfD, so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajočih stroškov. Stroški izdatkov so leta 2023 znašali 42,6 milijarde evrov, kar je 16 odstotkov več kot leto prej, navaja Zvezna agencija za državljansko izobraževanje poročali.

Ena bistvenih sprememb je prenova prednostnega nameščanja. Zaposlitveni centri so bili nekoč dolžni vsem iskalcem zaposlitve ponuditi kakršno koli razumno zaposlitev, vendar so to prioriteto ukinili. Namesto tega bi se morali zdaj osredotočiti na dolgoročno zaposlitev in kvalifikacije iskalcev zaposlitve. Obenem so zvišali varstvena sredstva z 10.000 evrov na 40.000 evrov – za vsako dodatno osebo v skupnosti potreb se prišteje 15.000 evrov.

Stroge sankcije in novi predpisi

Vznemirljiv element v trenutnih dogodkih je tristopenjski sistem sankcij, ki se uporablja v primeru kršitev dolžnosti. Pomoč se lahko zmanjša, če prejemniki nadomestila nočejo sodelovati v pogovorih o zaposlitvi. Ta sistem je namenjen motiviranju uporabnikov, da si aktivno prizadevajo za svojo integracijo na trg dela. Zanimivo je, da se stranke Unije zavzemajo za vrnitev na stara pravila in zahtevajo ukinitev prejemkov državljanov, če jim zavrnejo delo.

Da bi bolje ocenili reformo prejemkov državljanov, je konec leta 2026 načrtovana celovita znanstvena analiza Zveznega zavoda za zaposlovanje. Vprašanje ostaja: Kako državljani sami ocenjujejo te ukrepe? Navsezadnje je bilo od januarja do avgusta 2024 zabeleženo 8-odstotno povečanje vključevanja nekdanjih prejemnikov nadomestil na trg dela.

Tema denarja državljanov ostaja vznemirljiva in bo zagotovo še vzbujala razprave. Kako namerava vlada premagati prihodnje izzive, bomo še videli.