Razprava o antisemitizmu v Gießenu: Friedman poziva k civilnemu pogumu

Razprava o antisemitizmu v Gießenu: Friedman poziva k civilnemu pogumu

V avditoriju univerze Justus Liebig v Gießenu se je nedavno potekala panelna razprava, ki se je ukvarjala s perečo temo: antisemitizem v političnem prostoru. Kljub dobro napolnjenemu avditoriju in informativnem panelu so razpoloženje zavirali nedavni dogodki, zlasti teroristični napad Hamasa 7. oktobra, ki so ga v razpravi o sodelovali Laura Cazés, politološki znanstvenik Jakob Baier, predsednica judovske študentske zveze v Nemčiji, in ugledni novinar Michel Friedman.

Dogodek sta organizirala Nabor Keweloh in Simon Beckmann za skupino univerze Juso Gießen in Združenje judovskih študentov Hesse, da bi postavili naraščajoči val protisemitskega nasilja, zlasti na univerzah. Friedman, ki je bil vidno prizadeti, se je pred 50 leti spomnil svojih šolskih dni in ugotovil, da se situacija za judovske ljudi ne izboljša, temveč se je poslabšala. Vprašal je vprašanje: "Se je od takrat kaj spremenilo?" in se zavzemali za povečano angažiranje proti diskriminaciji.

Povečanje antisemitizma in političnega ekstremizma

Te izjave so sprožile vmes mestnega monterja, ki je Friedmana užalil iz vrste kot "agitator". Kljub večkratnim poskusom Friedmana, da bi se pogovarjal z interfero, so ga po 20 minutah ropota izgnali iz dvorane. To je ponazarjalo napete in čustvene teme, s katerimi so se razpravljali.

Kot del razprave je Hanna Veiler nagovorila grozljivo resničnost, s katero se soočajo judovski študenti. Poročala je o antisemitskih plakatih in vseprisotnem povpraševanju po izumrtju Izraela, ki so razporejeni na številnih univerzah. Nasilje, ki pogosto poteka tudi v digitalnem prostoru, je pretreslo samozavest svoje generacije. Antisemitski napad na sinagogo je pustil globoke brazgotine in spremenil samopodobo mnogih mladih Judov v Nemčiji.

Jakob Baier je trenutno stanje antisemitizma opisal kot "absolutno razmejitev", v katerem se incidenti zgodijo v tako hitrem ritmu, da jih težko lahko dovolj bikirali. Njegove besede so poudarjale nujnost teme in nezmožnost redno reagiranja na stalno grožnjo antisemitskih napadov.

Poseben trenutek je bil Friedmanova privlačnost občinstva za civilni pogum. Poudaril je, da ne gre le za moralno obveznost, ampak seveda stvar, da posreduje, če je človekovo dostojanstvo kršeno. Ta odnos bi lahko bil ključnega pomena v boju proti diskriminaciji vseh vrst, ne le proti antisemitizmu.

Friedmanova avtobiografija in njegova lastna zgodba je prav tako odigrala razpravo. Omenil je pomen posameznih dejanj ljudi, ki jim lahko pomagajo v kritičnih trenutkih. Sam je dolžan svojemu preživetju Oskarja Schindlerja, ki je med holokavstom rešil številne judovske življenje. S to osebno oceno je ustvaril povezavo z mlajšimi razpravami in njihovimi izkušnjami.

Razprava se je končala, ne da bi bila predstavljena jasna rešitev, vendar je ustvarila prostor za izmenjavo misli na resno temo, ki je še vedno del nemške politične pokrajine. Sogovorniki so bili na utripu pojava, ki ga ni treba gledati le zgodovinsko, ampak tudi sedanjost in prihodnost.