Lažna poročila o ugrabitvah: Zaskrbljujoča goljufija v Calwu!

Lažna poročila o ugrabitvah: Zaskrbljujoča goljufija v Calwu!

V zadnjih tednih so lažna poročila o domnevnih ugrabitvah otrok večkrat povzročila razburjenje in zaskrbljenost v regiji. Sredi avgusta 2025 se je zaskrbljujoče razširila lažna objava o domnevnem izginotju osemletne deklice Clare Schulz v Calwu. Nedavno so poročali o podobni zgodbi o enajstletni Klari Schröder, prav tako v Calwu. Policija iz Pforzheima pa je hitro dala jasno vedeti, da takih pogrešanih primerov ni in da omenjeni otroci ne obstajajo. Silas Lindörfer, tiskovni predstavnik poveljstva policije v Pforzheimu, je poudaril, da morajo takšne informacije prihajati izključno od policije ali drugih varnostnih organov. V drugem incidentu 28. avgusta 2025 so krožila lažna poročila o dekletu po imenu Lisa Vogel. Te informacije so bile najdene predvsem v skupinah na Facebooku in so imele en skupni imenovalec: ni šlo za varnost otrok, temveč za perfidne poskuse lažnega predstavljanja.

Čustveni jezik in občutek nujnosti gresta z roko v roki, da uporabnike spodbudita k interakciji in klikanju na povezave v teh objavah. Te povezave skrivajo dvomljive spletne strani, ki predstavljajo lažne strani za prijavo ali domnevno zbiranje sredstev. Kdor neprevidno vnese svoje dostopne podatke, tvega, da bo postal žrtev kraje identitete. Združenje Mimikama pred tem izrecno svari: ukradene Facebook profile je mogoče prodati v podtalnih forumih kot digitalni kapital, kar še dodatno zaostruje problem.

Nevarnosti lažnih novic

Policija se strinja: Takšne objave niso le škodljive, lahko vodijo tudi do izgube osebnih podatkov. Čeprav se zgodbe pogosto razlikujejo – včasih so otroci v Aachnu, včasih v Karlsruheju ali Pforzheimu – škodljivo jedro lažnih poročil ostaja enako. Salzgitterska policija in drugi organi so izrecno izjavili, da ni dokazov o izginotju dekleta. Uradniki vedno znova opozarjajo: zaupajte le uglednim virom informacij, še posebej ko gre za prijave pogrešanih otrok. Pomanjkanje zanesljivih informacij lahko daje ljudem lažen občutek varnosti.

Širjenje lažnih novic in zavajajočih informacij je pojav, ki se ne dogaja samo lokalno, ampak globalno. Večji družbeni mediji so pogosto gojišče za tovrstne vsebine. Po poročilu Zvezne agencije za državljansko izobraževanje je težavo še poslabšalo nizko zaupanje v politične in medijske institucije, kar povečuje tveganje, da bi verjeli lažnim novicam. Iz izkušenj zadnjih mesecev je jasno, da je zdravo nezaupanje do senzacionalističnih člankov primerno. EU je za boj proti temu sprožila pobude, kot je "EU proti dezinformaciji".

Kako se zaščititi

Pomembno je, da uporabniki informacije, ki jih preberejo na družbenih omrežjih, obravnavajo kritično. Zavedanje lastne medijske pismenosti je nujno, da vas čustvene objave ne zanesejo. Razlogi za širjenje lažnih novic so različni, nekaj pa ostaja jasno: nevarnosti so resnične, odgovornost pa je tudi na uporabniku samem, da ne ostane zaveden in da zaupnih informacij ne razkrije brez skrbi. Priporočilo je, da na poročila o pogrešanih otrocih ali podobne resne teme gledate s skepso in da ste pozorni na zaupanja vredne vire. Ustrezna medijska pismenost bi lahko bila ključ do učinkovitega zmanjševanja širjenja lažnih novic in povrnitve zaupanja v resne novice.