Govor s prižnice o človekovem dostojanstvu: Rommel svari v Furtwangenu!

Govor s prižnice o človekovem dostojanstvu: Rommel svari v Furtwangenu!

V petek, 4. julija, bo v župnijski cerkvi sv. Ciriaka v Furtwangenu imel 13. prižnični govor Herbert Rommel. Dogodek se prične ob 18.30. in je del razstave »K miru«, ki bo julija v cerkvi. Ta razstava raziskuje povezavo med človeškim dostojanstvom in mirom. Priznani teolog in verski pedagog z Pedagoške univerze Weingarten bo v svojem govoru preučil človeško dostojanstvo z vidika treh velikih svetovnih verstev ter obravnaval podobnosti in razlike. Rommel posebej poudarja, da je spoštovanje človekovega dostojanstva temeljno za mirno sobivanje. Obravnavane so tudi nevarnosti rasizma in zavračanja, ki ogrožata mir. Za glasbeno spremljavo poskrbita Alina Schilling in Florian Brüser, ki s flavto in klarinetom ustvarita pravo vzdušje. Vstop na dogodek je brezplačen, vendar so donacije dobrodošle, kot poroča Schwarzwälder Bote.

Herbert Rommel je v nedavnem intervjuju izrazil globoko zaskrbljenost zaradi trenutne razprave o namernem omejevanju pravice do azila v Evropi. Poudarja, da je človekovo dostojanstvo kot individualna, nedosegljiva entiteta pod pritiskom, še posebej zaradi političnih prizadevanj, da bi individualno pravico do azila nadomestili z »institucionalnim jamstvom«. V tej občutljivi razpravi je družbena neenakost med bogatimi in revnimi opredeljena kot glavni razlog za ogrožanje človekovega dostojanstva. Rommel celo govori o »družbenem umoru« revnih. V svoji knjigi »Globalna obramba človekovega dostojanstva« podrobno obravnava pritiske na koncept človeškega dostojanstva. Katoliški etik opisuje tudi izzive, s katerimi se srečujejo številni ljudje s travmatičnimi izkušnjami beguncev – potrebujejo varne prostore za okrevanje ter pravno in psihološko podporo. Glede na Vatican News je neskladje med tem, kar obljubljajo človekove pravice, in resničnostjo pogosto presenetljivo.

Izzivi za prosilce za azil

V trenutnih azilnih postopkih v EU se pojavlja zaskrbljujoč trend. Poročila o prisilnem vračanju prosilcev za azil brez preučitve njihovih razlogov za azil kažejo, da so pravice prosilcev za azil resno kršene v številnih državah članicah. Pogosto so nameščeni v taboriščih, podobnih zaporu, prizadete pa so tudi družine in otroci. V sprejemnih taboriščih pogosto niso zagotovljeni humani sprejemni pogoji in dostop do pravnih nasvetov, kar je razvidno iz analize Inštituta za človekove pravice. Načrtovane reforme glede azilnih postopkov na zunanjih mejah EU ne odpravljajo obstoječih zamer in se nenehno odmikajo od temeljnih načel človekovih pravic.

Drug pomemben vidik je, kako ravnamo z ljudmi, ki zaprosijo za azil na zunanjih mejah EU. Za te pogosto sprva velja, da niso vstopili v državo, čeprav so stopili na evropska tla. To pomeni, da morda ne bodo deležni niti minimalnih pravic, ki bi jim pripadale. Nova ureditev, ki je v očitnem nasprotju z Ženevsko konvencijo o beguncih, še posebej prizadene družine z otroki. Dosedanje izkušnje kažejo, da so osnovne človekove pravice pogosto kršene tudi v sprejemnih taboriščih, ki veljajo za »varna«. Možnost zunanjega izvajanja prošenj za azil v tretje države, ki niso podpisale Ženevske konvencije o beguncih, predstavlja tveganje verižnih deportacij in je v nasprotju s suverenimi pravicami tistih, ki iščejo zaščito.

Izzivi na področju človekovih pravic so torej zelo prisotni, Rommelov govor s prižnice pa ne velja le za teološki prispevek, temveč tudi kot dragocen moralni glas v teh ambivalentnih časih. Povezavo med človeškim dostojanstvom in mirom bo tu morda treba premisliti bolj kot kdaj koli prej.