Suche
Mein Konto
Zlate ribice in rakuni: grožnja našim domačim divjim živalim!
Okrožje Schwarzwald-Baar se bori proti invazivnim vrstam, kot so zlate ribice in školjke quagga, ki ogrožajo biotsko raznovrstnost.
Zlate ribice in rakuni: grožnja našim domačim divjim živalim!
Resne težave se pojavljajo v vodah okoli Bodenskega jezera in regionalnih naravnih rezervatih. Zlate ribice, ki so jih prvotno imeli kot hišne ljubljenčke, ogrožajo lokalno biotsko raznovrstnost. Te vrste rib, ki so pogosto namerno izpuščene v vodotoke, jedo jajčeca in ličinke dvoživk, kar ogroža njihovo preživetje. Posebej zaskrbljujoč je primer v naravnem rezervatu Schaichtal blizu Dettenhausna. Po besedah Sabrine Lorenz iz regionalnega sveta v Tübingenu je izpustitev tamkajšnjih zlatih rib celo povzročila upad populacije dvoživk skoraj na nič.
Boj proti tem invazivnim vrstam rib je drag: okoli 30.000 evrov bo potrebnih za ukrepe za odstranitev zlatih ribic v Schaichtalu. Zlate ribice niso edina problematična neobiota v regiji. Druge invazivne vrste, kot so rakuni in orjaški mraz, prav tako silijo v naš ekosistem.
Klapavica quagga in njena nevarnost
Velik problem predstavlja tudi invazivna školjka quagga, ki že od leta 2016 pustoši po Bodenskem jezeru. Ocene govorijo o okoli 4000 školjkah na kvadratni meter. Te male zverke zmanjšujejo hranilno vrednost jezera in mašijo vodovodne cevi, kar ogroža tudi oskrbo s pitno vodo. Te školjke so pred približno desetimi leti prinesli čolni iz črnomorske regije in zdaj resno ogrožajo celoten ekosistem.
Mednarodna konferenca o Bodenskem jezeru (IBK) je zdaj osredotočena na preučevanje naravnih plenilcev školjke quagga, kot so krapu podobne ribe. Kemikalije niso rešitev, saj bi bile preveč nevarne za občutljiv ekosistem jezera. Cilj študije, ki naj bi trajala do leta 2028, je spodbujati gostoto rib in s tem potencialno doseči naravno regulacijo te invazivne vrste.
Invazivne vrste pod pritiskom
V Nemčiji živi približno 900 neobiotnih vrst, kar ustreza približno 1 % celotne populacije približno 74.000 vrst. Največjo skupino med njimi predstavljajo rastline (neofiti), sledijo nevretenčarji in vretenčarji (neozoa). Ta prisotnost neobiotnih vrst se je v zadnjih 170 letih znatno povečala, kar je tesno povezano s svetovno trgovino in povečanim prometom. Posebej zaskrbljujoče so podnebne spremembe, zaradi katerih se invazivne vrste lažje širijo na nova območja.
Videti je treba, kakšni ukrepi bodo sprejeti za zaščito vodne biotske raznovrstnosti. Za ohranitev ekosistema Bodenskega jezera in okoliških regij je nujno potrebna trajnostna strategija za boj proti invazivnim vrstam.
Za več informacij o invazivnih vrstah in njihovem vplivu na lokalne ekosisteme si oglejte Schwäbische.de, n-tv.de in bfn.de.