Kritika Klinike SRH: Pacient zahteva več humanosti na urgenci!

Kritika Klinike SRH: Pacient zahteva več humanosti na urgenci!

V zadnjih nekaj tednih so poročila o resnih pritožbah na urgenci klinike SRH Sigmaringen povzročila ogorčenje. Pacientka Monika Birkenmaier iz Scheera je kliniki v odprtem pismu opisala svoje slabe izkušnje. Izkusila je zdravljenje, za katerega se ji je zdelo pomanjkanje človečnosti in skrbi. Med več obiski – vključno z akutnim primerom črevesne krvavitve aprila – je dolgo čakala in ni prejela potrebne zdravstvene oskrbe, niti protibolečinskih sredstev. Tudi njena ocena, da »ni primer za urgenco«, je ostala več kot nezadovoljna, na kliniko pa ne namerava več hoditi, saj ji tam manjka človeškega pristopa, kot poudarja v svojem poročilu. Podobne kritične glasove je izrazil tudi Ralf Volle, ki je opisal izkušnje svojega 90-letnega očeta s srčnim popuščanjem, ki se je prav tako soočal z dolgimi čakalnimi dobami. Te obtožbe osvetljujejo razmere na urgenci, ki je za mnoge negativna in kjer se pogosto pojavljata neprijaznost in pomanjkanje osebja. Ta poročila potrjujejo bojazni generalnega direktorja SRH Svena Schönfelda, ki opozarja na resnost teh očitkov, zavrača pa očitke o očitnem kadrovskem pomanjkanju. Dolge čakalne dobe pripisuje lažnim pričakovanjem bolnikov in poudarja nujnost triaže.

Trenutno stanje na urgenci ni osamljen primer. Preobremenjenost zaposlenih se že dolgo obravnava kot resen problem. Peti svetovni dan nujnih primerov 27. maja 2022 je poudaril delovno obremenitev osebja urgentnih ambulant, pri čemer veliko zaposlenih po vsem svetu trpi zaradi simptomov izgorelosti. Skoraj dve tretjini anketirancev v raziskavi je dejalo, da so se razmere med pandemijo poslabšale. Izzivi, kot so prenatrpanost, časovni pritisk in pomanjkanje spoštovanja, so postali dobro znana dilema. Ti incidenti na urgenci v Sigmaringenu odražajo široko razpravo o pomanjkanju osebja v zdravstvenem sistemu.

Pomanjkanje zdravstvenega osebja

Raziskava javnomnenjske ustanove Civey kaže, da 41 odstotkov Nemcev kot največjo težavo v zdravstvenem sistemu vidi pomanjkanje kvalificiranih delavcev. Mnogi se pritožujejo, da imajo zdravniki in zdravstveno osebje premalo časa za obravnavo bolnikov. Nemško bolnišnično združenje zato poziva k ukrepom za zmanjšanje birokracije, da bi lahko bolnikom zagotovili več časa. Trenutni finančni izzivi, s katerimi se soočajo bolnišnice, so alarmantni: letos naj bi nepokriti stroški znašali pet milijard evrov, prihodnje leto pa deset milijard. Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, obstaja nevarnost stečajev.

Zato so nujno potrebne dodatne reforme in uvedba minimalnega števila zaposlenih na urgentnih oddelkih, da se zagotovi varnost pacientov in zagotovi prihodnja oskrba. Takšni ukrepi bi lahko pomagali preprečiti pomanjkanje kadra, ki postane v času preobremenjenosti še bolj pereče. Kot kaže urgentna ambulanta v Sigmaringenu, je tukaj treba še veliko narediti. Upati je, da odgovorni ne bodo le prisluhnili kritičnim glasovom, ampak tudi aktivno delali na rešitvah, ki bodo bolnikom zagotavljale ustrezno in humano oskrbo.

Potreben je premislek, tako pri upravljanju osebja kot pri neposredni oskrbi bolnikov. Spoznanje, da so zdravje bolnikov in delovni pogoji zaposlenih neločljivo povezani, je treba zdaj končno uveljaviti.