Stuttgartu grozi pomanjkanje ogrevanja: toplotne črpalke propadajo!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Stuttgart se sooča z izzivi na področju varstva podnebja: toplotne črpalke potrebujejo več podpore za doseganje podnebnih ciljev do leta 2035.

Stuttgart steht vor Herausforderungen beim Klimaschutz: Wärmepumpen brauchen mehr Unterstützung, um Klimaziele bis 2035 zu erreichen.
Stuttgart se sooča z izzivi na področju varstva podnebja: toplotne črpalke potrebujejo več podpore za doseganje podnebnih ciljev do leta 2035.

Stuttgartu grozi pomanjkanje ogrevanja: toplotne črpalke propadajo!

V Stuttgartu prehod na podnebju prijazne sisteme ogrevanja počasi napreduje. Kljub nujni potrebi po podnebno nevtralnosti mesta do leta 2035 ostaja zanimanje za zahtevane toplotne črpalke pod pričakovanji. Glede na poročilo avtorja svet V letu 2022 je bila oddana le ena vloga za financiranje 319 novih toplotnih črpalk, v prvi polovici leta 2023 pa le 363 vlog. To je okoli 1337 vlog premalo glede na želene cilje za naslednjih nekaj let.

V roku manj kot enega leta, natančneje od leta 2026, v mestu ne bo več dovoljeno vgrajevati novih ogrevalnih sistemov samo na plin. Prihajajoči zakon o energiji v stavbah (GEG), ki določa 65-odstotno vsebnost zelene energije za nove ogrevalne sisteme, je toplotne črpalke edina realna možnost za izpolnjevanje teh zahtev. Ovira je tudi stopnja prenove, ki jo je treba povečati s sedanjih 0,6 % na 3,7 %, da bi v naslednjih desetih letih dosegli zahtevano zmanjšanje porabe energije za ogrevanje za tretjino.

Zakoni in roki za ogrevalne sisteme

Kako pa je vse skupaj urejeno? Novi pravilnik GEG s seboj prinaša tudi pomembne roke in različne predpise. Novi ogrevalni sistemi na fosilna goriva bodo lahko vgrajeni od začetka leta 2024, vendar do uveljavitve toplotnega načrta. Zlasti v mestih z več kot 100.000 prebivalci, kot je Stuttgart, je rok 30. junij 2026. Manjša mesta imajo čas do 30. junija 2028. Potekala bodo obvezna posvetovanja o ekonomski oceni tveganja glede naraščajočih cen CO2, da bi identificirali alternative, kot so toplotne črpalke.

Ti novi predpisi ne določajo le, da morajo ogrevalni sistemi na plin in olje od leta 2029 postopoma uporabljati delež obnovljivih virov energije, ampak tudi, da mora od sredine leta 2026 za občine z več kot 100.000 prebivalci vsaj 65 % energije za ogrevanje prihajati iz obnovljivih virov. Obstajajo pa prehodna obdobja in težji primeri, ki pod določenimi pogoji omogočajo vgradnjo novih ogrevalnih sistemov brez te energetske izkaznice, vendar to ne more biti končna rešitev.

Ozko grlo pri aplikacijah toplotnih črpalk

Cilji, ki si jih zastavlja mesto, so ambiciozni, zahteve po rabi obnovljivih virov energije pa vplivajo tudi na načrtovanje novih lokalnih toplotnih omrežij. Poleg tega, da je treba vsako leto priključiti 3.400 toplotnih črpalk, naj bi do leta 2030 razširili 50 kilometrov ceste za nove cevi. Ko gre za učinkovitost, pa projekt »Stuttgart 21« predstavlja dodaten izziv za že tako obremenjene voznike.

Tiskovni predstavnik CDU/CSU, Lars Rohwer, se je nedavno skliceval na potrebo po reformi zakona. Roke iz zakona o toplotnem načrtovanju je treba ohraniti, prekiniti pa priključek na GEG. Z drugimi besedami, trenutek je nujen – potrebna je sprememba v razmišljanju, da bodo prebivalci Stuttgarta lahko upoštevali ne le politiko, ampak predvsem nujne podnebne cilje.

Prihodnji meseci bodo morali pokazati, ali lahko mesto in njegovi meščani naredijo nujen korak k obnovljivim virom energije. Končno je nekaj jasno: pretvorba v podnebno nevtralen Stuttgart ni le zaželena, ampak tudi zakasnela.