Policist na udaru: preprečitev kazni po krvavem zločinu v Aschaffenburgu!

Policist na udaru: preprečitev kazni po krvavem zločinu v Aschaffenburgu!

Januarja 2024 je v Aschaffenburgu prišlo do šokantnega prelivanja krvi: duševno bolan moški je ubil dve osebi, s čimer je celotno razpravo o preprečevanju nasilnih dejanj in zdravljenju duševno bolnih v Nemčiji postavilo v središče pozornosti. Vendar pa ima zločin že korenine v incidentu, ki se je zgodil mesece prej. Avgusta 2024 naj bi storilec, ki je bil takrat star 28 let, napadel svojo dekle, jo zadavil in poškodoval z nožem, piše v obtožnici. Kljub temu nasilnemu napadu policija primera ni preiskala. To odpira vprašanja, ki jih urad državnega tožilca v Coburgu že odpira: zakaj niso bili sprejeti nobeni koraki za preiskavo grožnje?

Policistu, ki je bil vpleten v ta primer, zdaj sodijo zaradi preprečitve prestajanja kazni v službi. Po obtožnici naj bi zavestno preprečil kazenski pregon kasnejšega storilca. Sumijo, da je osumljenca po napadu odpeljal v pripor, ne da bi mu sledila ustrezna preiskava. 29-letni policist se na začetku sojenja do očitkov ni opredelil, zaradi česar bi mu zdaj lahko grozila kazen od šestih mesecev do petih let zapora.

Projekti zgodnjega posredovanja in preprečevanja

Tragični dogodki v Aschaffenburgu so del širšega problema, ki zadeva družbo: Kako preprečiti taka nasilna dejanja? V Severnem Porenju-Vestfaliji se je na primer začel preventivni projekt »PeRiskoP«, katerega cilj je zgodnje prepoznavanje ljudi s potencialom tveganja. Projekt spodbuja sodelovanje med policijo, zdravstvenimi organi, šolami in zavodi. Cilj je preprečiti, da bi bili duševno bolni ljudje v družbi spregledani in ne bi pravočasno prepoznali nevarnosti, ki bi jih lahko predstavljali. V razpravi o preprečevanju nasilnih dejanj se opozarja tudi na aktualno stigmatizacijo duševno bolnih, ki pogosto še vedno predstavlja oviro pri zgodnjem prepoznavanju. Število duševno bolnih storilcev se je v zadnjih letih povečalo, kot kažejo vse pogostejši statistični podatki: leta 2022 je bil delež psihopatoloških diagnoz okoli 16 % hudih nasilnih kaznivih dejanj.

Pomemben glas v tem diskurzu je Nemško društvo za psihiatrijo in psihoterapijo, psihosomatiko in nevrologijo (DGPPN), ki je v dokumentu o stališču oblikovalo priporočila za preprečevanje nasilnih dejanj. Poudarjeno je, da je treba obstoječe pravne možnosti uporabljati bolj dosledno, ne da bi bilo treba sprejemati nove zakone. Cilj mora biti zaščita zaščite prebivalstva in pravic duševno bolnih. Pomemben korak bi lahko bila razširitev struktur oskrbe, pomoči pri vključevanju in socialno psihiatričnih storitev, da bi čim bolj zmanjšali tveganje za nasilna dejanja.

Navsezadnje ostaja vprašanje, kako so lahko zakoni in družbene strukture oblikovani tako, da so tako storilci kot morebitne žrtve pravočasno zaščiteni. Glede na trenutni razvoj primera policista in sume zoper duševno bolnega moškega iz Aschaffenburga je treba marsikaj razmisliti in razpravljati.