Celodnevna garancija na Bavarskem: Kakšni izzivi čakajo šole?

Celodnevna garancija na Bavarskem: Kakšni izzivi čakajo šole?

Bavarski izobraževalni sistem se usmerja v temeljne spremembe. S šolskim letom 2026/27 bo v veljavo stopila celodnevnost, ki bo za številne občine in osnovne šole predstavljala precejšen izziv. Cilj te pobude je občutno povečati potrebo po celodnevnih mestih – in sicer za okoli 130.000 dodatnih mest do šolskega leta 2029/30. Ta oglas iz Süddeutsche Zeitung poročali, spremljajo pomisleki. Predvsem konec vezanega celodnevnega sistema (GGTS) ​​sproža vprašanja.

Simone Fleischmann, predsednica združenja bavarskih učiteljev (BLLV), obžaluje ta razvoj dogodkov. Bila je gonilna sila koncepta GGTS, ki otrokom zagotavlja dosleden pouk v stalnih razrednih skupinah. Pedagoški koncept se je izkazal in še posebej spodbuja otroke s primanjkljaji in njihov osebni razvoj. Prek GGTS otroci ne prejmejo samo trdne kognitivne podpore, ampak tudi krepijo svoje socialne veščine. Poleg tega je ponudba tesno povezana s športnimi klubi in zunanjimi strokovnjaki.

Izzivi za šole in skupnosti

Uvedba celodnevne garancije prinaša tudi vrsto praktičnih vprašanj. Zagotoviti je treba dovolj prostorov in podpornega osebja za izpolnjevanje novih zahtev. Financiranje prav tako ostaja občutljivo vprašanje: že obstajajo pomisleki glede počasnega črpanja 461 milijonov evrov zveznih sredstev, kot je bilo jasno navedeno v zahtevi SPD.

Druga težava se zdi spreminjanje podobe starševstva. GGTS se vse bolj dojema kot ponudba za prikrajšane otroke, kar bi lahko vplivalo na splošno sprejemanje in zanimanje za to pomembno obliko izobraževanja. Ta sprememba odnosa bi lahko negativno vplivala na stabilnost prehodnih ocen osnovnošolcev, ki so doslej kljub vsem izzivom ostale dokaj konstantne.

Vezan cel dan v podrobnosti

Fiksni polni dan, kot ga pozna Bavarska, je usmerjen v individualno podporo študentom, ure pa so strukturirane neprekinjeno od 8.00 do 16.00. Celodnevni pouk zagotavlja učencem dobro ravnovesje med obveznimi predmeti, fazami prakse in ustvarjalnimi dejavnostmi. Sem sodijo tudi športne, glasbene in umetniške dejavnosti, ki popestrijo šolski vsakdan in dajejo otrokom prostor za osebno rast.

Ostaja vprašanje, ali lahko celodnevno jamstvo dejansko dvigne zahtevano ozaveščenost o potrebah po oskrbi na Bavarskem. Kritiki, kot je Fleischmann, izražajo dvome, da je projekt enotne izobraževalne politike mogoče zlahka izvesti v zveznem sistemu brez ustreznih sredstev in jasnih konceptov. Kljub temu bi lahko jamstvena prizadevanja morda razumeli tudi kot priložnost za obravnavo obstoječih pritožb in optimizacijo kakovosti oskrbe.

Kako se bo razvoj odvijal v naslednjih letih, bomo še videli. Jasno pa je, da morajo tako občine kot šole aktivno sodelovati pri oblikovanju bodoče izobraževalne krajine. Mnogim je še vedno nejasno, čemu se bodo morali prilagoditi in kako najbolje izkoristiti nove razmere.