Svetlobna umetnost za vsakogar: ogled škofijskega muzeja Freising brez ovir

Svetlobna umetnost za vsakogar: ogled škofijskega muzeja Freising brez ovir

Z umetniškega prizorišča v Freisingu, ki je pomembno tudi za več mest v Nemčiji, prihajajo vznemirljive novice. Poudarek je na ogledu telefonskega muzeja, ki je bil zasnovan posebej za ljudi brez vidne zaznave. Danes smo prejeli novico, da je slepi udeleženec poklical projekt »On Call Culture« in želel izvedeti več o impresivni svetlobni instalaciji Jamesa Turrella. Izkušena turistična vodička in umetnostna zgodovinarka Christina Metz, ki se je prijavila na projekt, je navdušeno razlagala instalacijo in želela poslušalcem dati občutek Turrellove umetnine. Odličen primer likovne vzgoje brez ovir!

Svetlobna instalacija Jamesa Turrella nosi naslov »KAPELA ZA LUKA in njegovega pisarja Lucija Cirenca« in se nahaja v hišni kapeli nekdanjega freisinškega deškega semenišča, neposredno v Škofijskem muzeju. Ta instalacija je arhitekturno povezana s pomembno umetnino v muzeju, freisinško sliko sv. Luke, bizantinsko ikono, ki prikazuje Devico Marijo in jo je po izročilu naslikal sam sv. Luka. Christina Metz je opisala, kako Turrellovo delo razblinja meje med svetlobo, barvo in prostorom ter tako popelje gledalčevo percepcijo v nove razsežnosti, udeleženci ogleda pa razvijejo občutek za to transformacijo.

Umetniško izobraževanje brez ovir v Freisingu

Koncept »Dežurne kulture« je velik korak v inkluzivni likovni vzgoji. Ta projekt ponuja nizkopražne telefonske izlete za ljudi, ki kulturne ponudbe ne morejo doživeti vizualno. Sodeluje že več kot 100 kulturnih ustanov v Nemčiji, ki jih podpirata Aktion Mensch in Hamburški urad za kulturo in medije. Ta pobuda je bila že zelo dobro sprejeta: za zadnjo turnejo se je prijavilo 25 udeležencev, vključno z ljudmi iz mest, kot so Berlin, Kiel in Köln.

Telefonski ogled, ki traja približno eno uro, ni le informativen, ampak ponuja tudi dovolj časa za vprašanja. Sam škofijski muzej, ki se nahaja v neoklasični stavbi iz leta 1870, je zanimivo ozadje za takšne oglede. Kombinacija krščanske umetnosti in sodobne svetlobne instalacije je edinstvena izkušnja, ki je dostopna ljudem ne glede na njihove vizualne sposobnosti.

Vključno z likovno vzgojo v praksi

Projekt v Freisingu ni osamljen: po vsem svetu obstajajo podobne pobude, katerih namen je narediti umetnost dostopno invalidom. MoMA v New Yorku ustanavlja umetniške tečaje za invalide že od štiridesetih let prejšnjega stoletja in je za to prejela nagrado Zero Project. Manchestrski muzej je s svojim interaktivnim projektom »Haptic Probos« za slepe obiskovalce postavil tudi standarde.

Poleg tega so si številne kulturne ustanove, kot je Umetnostnozgodovinski muzej v Avstriji, zadale pomemben cilj: spodbujanje sodelovanja slepih pri umetniškem izobraževanju. Te organizacije ustvarjajo taktilno vsebino, ki omogoča doživetje umetnosti z dotikom. Cilj je jasen: kultura naj bo dostopna vsem, brez omejitev.

Naslednja telefonska turneja Christine Metz je predvidena že za 20. december in se bo osredotočila na italijansko renesanso. Zanimivo je videti, kako sodelovanje med umetniškimi institucijami in pobudami za dostopnost še naprej raste in kakšne nove priložnosti se odpirajo.