Študentski projekt v Passauu: Judovska zgodovina se bori za prepoznavnost!

Študentski projekt v Passauu: Judovska zgodovina se bori za prepoznavnost!

V Passauu, mestu z razgibano judovsko zgodovino, so dijaki gimnazije Leopoldinum predani kulturi spomina. Pod vodstvom Antje Spielberger je 16 študentov v okviru P-seminarja začelo projekt »Jewish to go«. Osrednji igralec je Omid Babakhan, ki ga še posebej zanima stara trgovska stavba, ki je nekoč pripadala judovski trgovski družini Bernheim. Kljub globoki zgodovini te stavbe še vedno ni nobenih znakov o tem, kaj pomeni za mesto in njegovo judovsko preteklost. Po poročilu g Nedeljski časopis Skupina bi rada namestila table s kodo QR na zgodovinske lokacije, da bi zgodovino naredili otipljivo za vse.

Družina Bernheim, ki je nekoč delovala v Passauu od leta 1898 do 1935, ima zanimivo preteklost. V času pred drugo svetovno vojno ni le vodila uspešnega podjetja, ampak je bila tudi del mestnega življenja. Tako povedano Spodnja Bavarska Wiki da sta bila Alfred in Berta Bernheim leta 1935 prisiljena prodati svoje podjetje. Svojih korenin v Passauu se spominjajo tudi družinski potomci, ki danes živijo raztreseni po Franciji, Izraelu, ZDA in Veliki Britaniji. Obisk mesta s strani družine Bernheim leta 2008 je potrdil to trajno zapuščino in zanimanje za njihovo zgodovino.

Spomin in resonanca

Kljub intenzivnim pripravam in pozitivnim povratnim informacijam, ki jih je projekt prejel, prošnje za podporo mesta Passau ostajajo neodgovorjene. To postavlja vprašanja o tem, kako resno mesto obravnava lastno zgodovino. Dekan Jochen Wilde je pohvalil projekt in želi aktivno prispevati k oživljanju kulture spomina. Ustanovljena je bila iniciativna skupina za razvoj »poti spomina«. Videli bomo, ali bo mestna uprava ugodila želji študentov in ali bo prišlo do večjega angažiranja javnosti.

V širšem kontekstu je še posebej aktualna razprava o kulturi spominjanja. V zadnjih letih se je pogled na to, kako se družba sooča z nacionalsocialistično preteklostjo, spremenil. Razprava o vključujočem pristopu k spominu in vprašanju, kako migrante vključiti v to kulturo, je postala bolj eksplozivna. Članek avtorja bpb obravnava ta vidik in pokaže, da so številni glasovi in ​​spomini, ki so del raznolikosti družbe, doslej ostali neslišani. Postmigrantska kultura spominjanja bi lahko pomagala vključiti vse v razpravo.

Za zaključek je treba povedati, da je zavzetost dijakov Gimnazije Leopoldinum pomemben znak, da se judovska zgodovina mesta ne sme pozabiti. Izzivi, ki še obstajajo, so prav tako očitni kot priložnosti, ki izhajajo iz novih pristopov in sodelovanja javnosti.