Hamburgu padla dolžniška zavora: neodgovorna finančna politika?
Hamburg spreminja dolžniško zavoro, da bi omogočil novo zadolževanje, medtem ko kritiki opozarjajo na finančno tveganje. Razprava se nadaljuje.

Hamburgu padla dolžniška zavora: neodgovorna finančna politika?
V Hamburgu so naredili ambiciozen, a kritičen korak: mesto je spremenilo svojo dolžniško zavoro v državni ustavi. To je storjeno, da bi hanzeatsko mesto letno pridobilo nov strukturni dolg v višini do 0,35 % nemškega bruto domačega proizvoda. Tako je v prvi obravnavi v sredo odločil hamburški parlament s 104 glasovi za in le 10 glasovi proti. Zanimivo je, da so poslanci rdeče-zelene koalicije ter CDU in Levice glasovali za spremembo, AfD pa je bila proti. Zanimivo je, da je bila dosežena potrebna dvotretjinska večina za ustavno spremembo, kar potrjuje politično soglasje o tem.
Glede na ta razvoj dogodkov je prišlo do močnih kritik. Sascha Mummenhoff, državni predsednik Združenja davkoplačevalcev Hamburg e.V., je izrazil ostro nasprotovanje in odločitev označil za neodgovorno. Združenje davkoplačevalcev opozarja, da bi ta nova ureditev lahko pomenila nevaren sistemski premik k trajnemu zadolževanju. Jasno je, da Hamburg nima težav s prihodki, temveč precejšnje težave z izdatki. Dragi obsežni projekti, ki redno presegajo svoj proračun, so jedro problema. Primeri tega vključujejo projekt blata iz čistilnih naprav »Vera II«, pri katerem so dodatni stroški ocenjeni na več kot 100 milijonov evrov, in novo stavbo opere v HafenCityju z minimalnimi stroški 200 milijonov evrov.
Finančno stanje in njegove posledice
Stanje javnega proračuna v Nemčiji je napeto na vseh ravneh. To še posebej velja za občine, ki bi jih te ustavne spremembe lahko neposredno prizadele. Neupoštevanje javnofinančnih učinkov dolžniške zavore bi lahko dodatno poslabšalo razmere na lokalni ravni. Študija je pokazala, da občinski dolg ostaja na visoki ravni in sedanji predpisi ne ustrezajo potrebam mest. Čeprav dolžniška zavora velja samo za zvezno in državno vlado, se njeni učinki čutijo tudi v občinskem sektorju.
Za ponazoritev napetih razmer glede porabe v Hamburgu smo našteli nekaj najdražjih projektov, ki zdaj zahtevajo ogromne količine denarja:
| projekt | Provotni strozki | Tekoči stroški |
|---|---|---|
| Hiša državljanstva | 202 milijona evrov | 202 milijona evrov stroškov najema v 30 letih |
| Center za mladoletnike Billwerder | Neznano | 20 milijonov evrov dodatnih stroškov |
| Četrt Schwanen proti Eppendorfu | 3,6 milijona evrov | 7 milijonov evrov |
| Projekt blata iz čistilnih naprav “Vera II”. | Neznano | več kot 100 milijonov evrov |
| Hamburška energetska omrežja | 2,6 milijona evrov | 4,3 milijona evrov |
| Nemški pristaniški muzej | Neznano | ocenjena vrednost 500 milijonov evrov |
| Nova stavba opere v HafenCityju | Neznano | vsaj 200 milijonov evrov |
Pogled naprej
Parlament je v dodatnem predlogu predlagal uporabo novega finančnega manevrskega prostora za vlaganje v pomembna področja, kot so raziskave, izobraževanje in prenos tehnologije, ob upoštevanju načela uravnoteženega proračuna. Za ukrep je glasovalo 91 poslancev, proti pa 23. Prihajajoče drugo branje ustavne spremembe je predvideno za 16. julij in bi lahko imelo ključno vlogo pri določanju finančne prihodnosti Hamburga.
V razpravi o dolžniški zavori in stanju javnega proračuna je opazen pritisk na odgovorno ravnanje s financami in hkrati potrebne investicije - zahtevno ravnovesje, ki ga zahtevajo politiki. Oslabitev dolžniške zavore ni le premislek, ampak bi lahko določila pot za gospodarsko prihodnost hanzejskega mesta. Prihodnji tedni bi lahko bili prelomni za Hamburg.