Demokracija v nevarnosti? Steffen Mau svari pred polarizacijo!

Demokracija v nevarnosti? Steffen Mau svari pred polarizacijo!

Sociolog Steffen Mau v pronicljivem intervjuju osvetljuje izzive, s katerimi se trenutno sooča naša demokracija. Kot novi vodja Inštituta Maxa Plancka v Göttingenu in član svetovalnega sveta zvezne vlade za integracijo in migracije je Mau podal nekaj pomembnih pripomb. Poudarja, da družbene delitve niso tako izrazite, kot se pogosto trdi. Pravzaprav obstaja »tiha sredina«, ki se pogosto umakne v pregretih razpravah. To je še posebej pomembno, če upoštevamo razvoj zadnjih nekaj let, v katerem se je polarizacija povečala, tudi zaradi družbenih medijev in šibkosti strank, poroča LVZ.

Ta tiha sredina je pojav, ki ga Mau vidi kot ključnega pomena za skupno dobro. Predlaga okrepitev svetov občanov, da bi ta center postal bolj prepoznaven in izboljšal javno komunikacijo. Obžaluje tudi smrt regionalnih časopisov, saj je medijska publiciteta bistvena za delujočo demokracijo. Izguba teh platform bi lahko povzročila nadaljnjo oslabitev političnega centra, je rekel Mau.

Družbeni mediji: prekletstvo ali blagoslov?

Družbeni mediji so dvorezen meč. Revolucionirali so način porabe in distribucije informacij ter omogočili povezljivost, ki je bila pred dvema desetletjema nepredstavljiva. Kot Zvezna agencija za državljansko izobraževanje opisuje, imajo družbeni mediji potencial za demokratizacijo in fragmentacijo javne sfere. Medtem ko dajejo glas nekaterim družbenim gibanjem, kritiki opozarjajo na nevarnost dezinformacij in posledične delitve družbe.

Uporaba družbenih medijev je še posebej močna med mladimi: 88 % oseb, starih od 14 do 29 let, je aktivnih tedensko. Ta omrežja so pogosto platforma za ekstremna stališča, kar je še posebej vidno pri AfD. Stranka in njena mladinska organizacija Junge Alternative sta izjemno aktivni na platformah, kot je TikTok, zaradi česar so prevladujoča sila v digitalni pokrajini, poroča Tagesschau.

Vpliv na volitve in oblikovanje mnenja

Koliko pa imajo družbeni mediji vpliv na odločitve volivcev? Strokovnjaki se ne strinjajo. Judith Möller z Univerze Duisburg-Essen ugotavlja, da bi lahko bil vpliv družbenih medijev na zvezne volitve 23. februarja 2026 majhen, medtem ko Andreas Jungherr poudarja, da je oblikovanje mnenja dolgoročno odvisno od kumulativnih informacij. To pomeni, da družbeni mediji morda ne bodo neposredno vplivali na posamezne volilne odločitve, lahko pa imajo trajen vpliv na politično dojemanje. To je ocena Tagesschaua.

Glede na to kompleksnost je za tradicionalne stranke bistveno, da izboljšajo svoje strategije družbenih medijev. Medijski znanstvenik Philipp Müller poziva k večji uporabi teh kanalov za podporo pluralistični demokraciji. Glede na vse večji vpliv desničarskih ideologij v teh prostorih, vključno z vprašanji diskriminacije na podlagi rase in spola, družba potrebuje dober smisel za razlikovanje med različnimi prizorišči razprave. Opozarjajo tudi strokovnjaki da lahko nereflektirano poročanje o lažnih informacijah še bolj razširi.

Izziv je velik, a Mau daje razlog za upanje. Angažirani državljani, zavezani skupnemu dobremu, bi lahko bili ključ do utrditve političnega centra in krepitve naše demokracije. V tej dinamični in pogosto razgreti kulturi razprave je pomembno najti glas za to tiho sredino in pozvati medijske strokovnjake, da so odgovorni do informacij, ki jih razširjajo.