Občina Lindwedel obsojena: 12.500 evrov odškodnine po nesreči meteorne kanalizacije!

Občina Lindwedel obsojena: 12.500 evrov odškodnine po nesreči meteorne kanalizacije!

Sodba sodišča bi lahko imela daljnosežne posledice za odgovornost občin pri ravnanju s cestno infrastrukturo. 8. julija 2025 je višje deželno sodišče Celle odločilo, da mora občina Lindwedel plačati odškodnino za bolečine in trpljenje v višini 12.500 evrov. Tožnik, 27-letni ljubitelj psov, se je septembra 2020 poškodoval, ko je hodil čez pokrov jaška, ki se je nenadoma zlomil vstran in zaradi česar je padel v odtočni jašek. Posledice so bile boleče poškodbe, tudi zlom kolenske čašice.

Občina Lindwedel je sprva poskušala zavrniti plačilo odškodnine za bolečine in trpljenje. Na prvi stopnji je zmagala tudi na deželnem sodišču Verden z utemeljitvijo, da so pokrove jaškov redno preverjali. Toda višje deželno sodišče je to trditev zavrnilo in pojasnilo, da mora občina dokazati, da ni bilo stvarnih napak ali neustreznega vzdrževanja. Ker je bil prizadeti pokrov jaška medtem odstranjen, ocena ni bila več mogoča.

Odgovornost in varnostne zahteve

Sodišče je tudi ugotovilo, da izpadni jašek sodi v zakon o odgovornosti in zato velja za nevaren objekt. Na občini niso mogli dokazati, da je do nesreče prišlo zaradi višje sile. Zanimivo je, da so v skupnosti sumili, da je neznana oseba namerno izkopala pokrov jaška, a tega ni bilo mogoče dokazati. V obrazložitvi sodbe je bilo tudi poudarjeno, da je bila občina neustrezno zavarovana meteorna kanalizacija, zaradi česar je bila zahtevana visoka odškodninska tožba.

Poleg 12.500 evrov odškodnine mora občina Lindwedel plačati še okoli 4400 evrov za izgubljeni zaslužek ter škodo pri vodenju gospodinjstva in pravne stroške. Ta znesek je določen ob upoštevanju individualnih in poklicnih posledic za tožnika, ki je bil več mesecev na bolniški.

Pogled na prejšnje sodbe

Podobni primeri ponazarjajo pomen obveznosti prometne varnosti za skupnosti. Odločitev višjega regionalnega sodišča v Hammu kaže, da pokrov cestnega odtoka, katerega širina reže ustreza veljavnim standardom DIN, načeloma ne predstavlja nevarnega območja, ki zahteva sanacijske ukrepe, pod pogojem, da je viden pešcem. Vendar je bilo v tem primeru govora o tehtanju med vidljivostjo in dejansko nevarnostjo, kar še enkrat poudarja odgovornost skupnosti, da sprejmejo ustrezne varnostne ukrepe.

Odločitev v Lindwedelu bi lahko vodila do tega, da bi morale druge občine strožje izvajati inšpekcijske preglede in vzdrževalne ukrepe za takšno infrastrukturo. Lahko bi rekli, da se ob tej temi ne pojavljajo le pravna, ampak tudi moralna vprašanja: Koliko varnosti lahko in morajo občine zagotoviti svojim občanom? Oči uprte v občine!