Kakovost zraka v Lüneburgu: ravni finega prahu v alarmnem območju!

Kakovost zraka v Lüneburgu: ravni finega prahu v alarmnem območju!

Slaba kakovost zraka je problem, ki zadeva vse nas. To je še posebej jasno pri trenutni meritvi zraka v Lüneburgu, ki je bila izvedena 1. julija 2025. Na merilni postaji na Zeppelinstrasse so bili zabeleženi fini prašni delci (PM10), ki so bili določeni na kubični meter zraka. Mejna vrednost za PM10 je 50 mikrogramov na kubični meter, presežena pa je lahko do 35-krat na leto. Landeszeitung poroča.

Toda kakšna je splošna kakovost zraka? To se ne meri samo z drobnim prahom, ampak tudi z dušikovim dioksidom in ozonom. Meje so jasno določene:

• Sehr schlecht: Stickstoffdioxid > 200 μg/m³, Feinstaub > 100 μg/m³, Ozon > 240 μg/m³
• Schlecht: Stickstoffdioxid 101-200 μg/m³, Feinstaub 51-100 μg/m³, Ozon 181-240 μg/m³
• Mäßig: Stickstoffdioxid 41-100 μg/m³, Feinstaub 35-50 μg/m³, Ozon 121-180 μg/m³
• Gut: Keine gesundheitlich nachteiligen Wirkungen zu erwarten
• Sehr gut: Beste Voraussetzungen für Aktivitäten im Freien

Še posebej zaskrbljujoč je podatek, da vsako leto v Evropski uniji zabeležijo 240.000 prezgodnjih smrti zaradi trdnih delcev. Če je kakovost zraka slaba, naj se občutljivi ljudje izogibajo telesnim naporom na prostem. Ta priporočila prihajajo tudi od strokovnjakov, ki podpirajo nove smernice WHO o kakovosti zraka. Te temeljijo na učinkih onesnaževal na zdravje in so namenjene pomoči prebivalstvu pri zaščiti njihovega zdravja, kot pojasnjuje Zvezna agencija za okolje.

Vloga WHO in prilagoditve omejitev

Leta 2021 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zaostrila smernice za kakovost zraka. Za fin prah (PM2,5) so priporočene letne povprečne vrednosti manj kot 5 µg/m³, za dušikov dioksid manj kot 10 µg/m³ in za ozon manj kot 60 µg/m³ v 8-urnem povprečju. To je jasen signal, ki ga je treba priznati tudi v Nemčiji. Dejstvo je, da so bile smernice SZO za PM2,5 in NO2 presežene v Nemčiji leta 2022, kar ne govori le o kakovosti zraka, ampak tudi o zdravstvenih tveganjih bolezni dihal in drugih zdravstvenih težav, kot ugotavlja PMC.

Sedanja priporočila Svetovne zdravstvene organizacije bi lahko vodila tudi do družbenih in političnih sprememb v mobilnosti, proizvodnji energije in urbanističnem načrtovanju. Izboljšana kakovost zraka ne bi prinesla le koristi za zdravje, ampak tudi gospodarske koristi v višini do 38 milijard evrov letno.

Ob vseh teh informacijah je vprašanje, kako kot družba odgovorimo na ta izziv. Posodabljanje smernic za kakovost zraka je korak v pravo smer, vendar zahteva tudi aktiven prispevek vsakega posameznika in skupnosti. Le skupaj lahko izboljšamo kakovost zraka in s tem zaščitimo svoje zdravje.