Ameriška operacija Midnight Hammer”: Iranski jedrski objekti močno prizadeti!
Ameriška vojska napade iranske jedrske objekte 22. junija 2025. Trump govori o uničenju, vendar obstaja negotovost glede škode.

Ameriška operacija Midnight Hammer”: Iranski jedrski objekti močno prizadeti!
11. julija 2025 sta ZDA in Iran stopila v nov konflikt, ki je spravil mednarodno skupnost na trke. Poudarek je na nedavnih vojaških akcijah, namenjenih zavrnitvi iranskega jedrskega programa. Tako poročajo oblasti ZDA, da strokovnjaki trenutno čakajo na podrobne podatke o škodi na iranskih jedrskih objektih. 22. junija je bilo v okviru operacije Midnight Hammer na glavne objekte v Fordowu, Natansu in Isfahanu odvrženih skupno 14 bomb GBU-57 za razbijanje bunkerjev.
Vojaške ofenzive niso izvedli brez razloga: ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju iz ZDF napovedal takojšnjo odločitev o nadaljnji vojaški akciji na Bližnjem vzhodu v dveh tednih. Več kot 125 letal, vključno s sedmimi bombniki B-2, je sodelovalo v operaciji, ki je povzročila tudi raketne napade na iranske objekte. Obstaja splošna negotovost glede dejanskega obsega uničenja – medtem ko Trump govori o popolni razgradnji, ameriški vojaški obveščevalci ocenjujejo, da je iranski jedrski program nazadoval le za nekaj mesecev.
Obseg vojaške operacije
Strokovnjaki se strinjajo, da je operacija Polnočno kladivo strateškega pomena. Načelnik štaba Dan Caine je poročal, da bi lahko uporabljene bombe GBU-57, ki lahko tehtajo več kot 13 ton in imajo moč prodora do 60 metrov v skalo ali armirani beton, povzročile znatno škodo iranskim objektom. Kot je dnevne novice nobena druga država ne bi mogla izvesti takšne vojaške operacije s tako natančnostjo. Vendar natančen vzorec škode ostaja nejasen in lahko sledijo nadaljnji napadi ali celo stopnjevanje.
Na odziv Irana ni bilo treba dolgo čakati. Na Izrael je bilo izstreljenih najmanj 30 raket – jasno sporočilo, da je Teheran pripravljen na boj. V preteklosti so bili povračilni ukrepi in možnost, da se ta vzorec ponovi, je velika. Iran prav tako grozi, da bo zaprl Hormuško ožino, ključno ladijsko pot, ki bi lahko ne samo motila zahodni promet, ampak tudi škodovala samemu Iranu, saj je država odvisna od izvoza nafte.
Napeto geopolitično okolje
Nekateri analitiki se bojijo, da bi lahko vojaške napetosti vodile v nadzorovano stopnjevanje, če se politični voditelji na obeh straneh ne bodo odzvali na deeskalacijski način. Prisotnost ameriške vojske s približno 40.000 vojaki v regiji jasno kaže, da je Washington pripravljen razmisliti o nadaljnjih korakih.
Mednarodna skupnost zdaj z navdušenjem spremlja razvoj dogodkov. Medtem ko sta ZDA in Izrael pozvala k dokončni ukinitvi iranskega jedrskega programa, Iran na svoj program gleda kot na izključno civilnega. Ta nasprotja krepijo strah pred obsežnim konfliktom in posledicami, ki bi ga lahko spremljale.
Prihodnji dnevi in tedni bodo ključni, ne le za oba naroda, ampak za stabilnost na celotnem Bližnjem vzhodu.