Klingbeil opozarja: Proračun EU ogroža finančno stabilnost Nemčije!

Klingbeil opozarja: Proračun EU ogroža finančno stabilnost Nemčije!

Finančni minister Lars Klingbeil je na srečanju finančnih ministrov G20 v Durbanu v Južni Afriki izrazil zaskrbljenost glede predloga predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen za naslednji dolgoročni proračun EU. Glasno radioguetersloh.de Klingbeil je ta predlog opisal kot "nesprejemljivega". Poudarja pomen sorazmernosti pri finančnih zadevah in posebej kritizira načrtovano obdavčitev dohodkov pravnih oseb, ki naj bi pošiljala napačen signal.

V sedanjem proračunu EU so velika podjetja z letnim prometom nad 100 milijonov evrov prizadeta zaradi novega davka. Poleg tega naj bi se del nacionalnih prihodkov od davka na tobak stekal v EU. Klingbeil je jasno povedal, da Nemčija tega predloga ne more podpreti. Zvezna vlada si prizadeva za krepitev nemškega gospodarstva, zagotavljanje delovnih mest in privabljanje več naložb v državo.

Po študiji IW je bila Nemčija leta 2021 največja neto plačnica EU z neto prispevkom v višini 21,4 milijarde evrov. To je v nasprotju s številnimi drugimi državami članicami, ki veljajo za neto prejemnice, vključno s Poljsko, Grčijo in Madžarsko. Leta 2021 je Nemčija v EU plačala 0,58 % svojega bruto nacionalnega dohodka (BND), sledili sta ji Nizozemska in Švedska. V primerjavi z našimi sosedami iz EU je to precejšnja vsota. Vsak Nemec vloži v EU 257 evrov na prebivalca, kar kaže, da so finančne obremenitve v Nemčiji izrazito opazne.

Razmere so se po brexitu še poslabšale, saj morata Nemčija in Francija prevzeti plačila nekdanje neto plačnice Velike Britanije. Na tej točki se je neto pozicija Nemčije od brexita povečala za 5,9 milijarde evrov, kar samo še povečuje izzive za nemško fiskalno politiko.

Finančne razmere v EU

Položaj neto plačnikov in prejemnikov v EU je primerljiva slika bpb.de predstavlja. Leta 2023 je bila največja neto plačnica Nemčija z negativno proračunsko bilanco v višini -0,4 % bruto domačega proizvoda, sledili sta ji Francija in Nizozemska. Predvsem v absolutnem znesku je Nemčija s 17,4 milijarde evrov na čelu lestvice neto plačnic, Poljska in Romunija pa sta v prvi ligi po neto prejemnicah.

Ta plačila poleg finančnih prispevkov vplivajo tudi na percepcijo Nemčije v EU. Ne gre samo za vprašanje denarja. Države, kot so Hrvaška, Latvija in Madžarska, od EU prejemajo bistveno višje zneske na prebivalca, kar poudarja neravnovesje med državami članicami.

Študija IW tudi poudarja, da neto položaji ne odražajo celotne koristi EU za države članice, saj ima Nemčija kot izvozna država velike koristi od evropskih trgov. To pomeni, da so razprave o proračunskih prispevkih in prejemnikih vedno v središču političnih razprav.

Glede na izzive, ki izhajajo iz obstoječih predlogov in finančnih okoliščin, bo vznemirljivo videti, kako se bosta Nemčija in EU odzvali na trenutni razvoj dogodkov. Stališče finančnega ministra Klingbeila je le en kos sestavljanke v kompleksnem političnem in gospodarskem kontekstu.