Nujna potreba po stanovanjih: Sindikat poziva k novogradbeni ofenzivi v okrožju Kleve

Nujna potreba po stanovanjih: Sindikat poziva k novogradbeni ofenzivi v okrožju Kleve

V okrožju Kleve je jasno: stanovanja so vroča tema. V letu 2024 je bilo tam zgrajenih 1.231 novih stanovanj, od tega 262 eno- in dvostanovanjskih hiš. Skupaj so stroški gradnje znašali okoli 155,5 milijona evrov. Toda sindikat IG Bau oglaša alarm in poziva k novogradbeni ofenzivi. Potreba po socialnih in cenovno dostopnih stanovanjih je velika, kar ni očitno le v Kleveju, ampak po vsej državi.

Številke so alarmantne. Po podatkih IG Bau v Nemčiji primanjkuje okoli 550.000 stanovanj, od tega jih samo v Berlinu manjka 35.000. Še posebej kritično je stanje v socialnih stanovanjih, katerih število se nenehno zmanjšuje. Da bi zadostili povpraševanju, bi bilo treba do leta 2030 vsako leto zgraditi vsaj 210.000 novih socialnih stanovanj. Trenutno je le okoli 1 milijon socialnih stanovanj, število pa se od devetdesetih let vztrajno zmanjšuje.

Izzivi stanovanjske gradnje

Gradbena dovoljenja v okrožju Kleve kažejo vsaj rahlo povečanje: leta 2024 je bilo zaprošenih za 249 novih stanovanjskih stavb, kar ustreza povečanju za 5,5 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom. Ampak to ni dovolj. Skupaj je bilo prijavljenih in odobrenih 1.246 novih stanovanj, z jasnim trendom v smeri večstanovanjskih hiš – ta kategorija je zabeležila impresivno rast za 65 odstotkov.

IG Bau se zavzema za bistveno znižanje stroškov gradnje. Študija inštituta za gradbene raziskave ARGE je predlagala zmanjšanje stroškov gradnje za četrtino do tretjino. Tu gre za resnične prihranke: manj previsokih standardov, zmanjšane debeline stropov in sten ter odprava podzemnih parkirnih mest bi lahko pomagali ustvariti življenjski prostor. Po mnenju IG Bau se je treba vprašati tudi o previsokih zahtevah, ko gre za zaščito pred hrupom in podnebjem.

Socialna stanovanja v krizi

Povezave med pomanjkanjem stanovanj in gospodarskim okoljem ni mogoče zanikati. Zvezna vlada je že sprejela ukrepe za podporo stanovanjski in gradbeni industriji, vendar ostaja vprašljivo, ali je to dovolj. Stroški gradnje in obrestne mere so po ukrajinski krizi narasli, zaradi česar so nove gradnje še težje. Cene stanovanjskih novogradenj so se v četrtem četrtletju 2024 v primerjavi z letom prej zvišale za okoli 3,1 odstotka.

Trenutno se v socialna stanovanja po vsej državi vlaga več denarja, število subvencioniranih socialnih stanovanj pa se je leta 2023 povečalo za 21 odstotkov na 49.591. Kljub temu skupno število socialnih najemnih stanovanj ostaja v trendu upadanja pri okoli 1,07 milijona.

Matthias Günther, glavni ekonomist na Inštitutu Pestel, razmere na trgu socialnih stanovanj opisuje kot »kronično izgorelost«. Da bi stanje dejansko popravili, so potrebni celoviti politični ukrepi: na seznamu predlogov so ciljni dogovori, vsedržavna evidenca socialnih stanovanj, osnovno zakonsko jamstvo za financiranje novogradenj in znižanje DDV na 7 odstotkov za gradnjo novih socialnih stanovanj.

Semaforska vlada je trenutno pod ogromnim pritiskom, da mora ukrepati. Poudarek je na gradnji stanovanj in podpori gradbeništvu, medtem ko prebivalstvo trpi zaradi pomanjkanja stanovanj, zlasti v strukturno šibkih regijah. Količina cenovno dostopnih stanovanj ne vpliva le na stanovanjski trg, ampak tudi na celotno gospodarstvo.

Čas se izteka. Köln in sosednje okrožje Kleve se morata spopasti z izzivom, zadovoljiti povpraševanje po življenjskem prostoru in hkrati ohraniti socialne standarde. Pomanjkanje življenjskega prostora je mogoče trajnostno rešiti le s pametno gradbeno politiko.