Psihologi opozarjajo: Družbeni mediji povzročajo duševne bolezni mladih!

Psihologi opozarjajo: Družbeni mediji povzročajo duševne bolezni mladih!

Družbeni mediji so postali sestavni del vsakdana mnogih mladih. Platforme, kot so TikTok, Instagram, WhatsApp in YouTube, so prisotne povsod in vabijo k interakciji. Vendar kot dr. Claudia Neumann, višja zdravnica v otroški in mladostniški psihiatrični ambulanti v bolnišnici Alexius/Josef v Neussu, pojasnjuje, da neregulirana uporaba teh digitalnih ponudb predstavlja tudi tveganje. Predvsem mladi so ogroženi zaradi stalnih dražljajev in digitalne izmenjave.

Osrednji problem je, da resnična srečanja vedno bolj nadomeščajo digitalni stiki. Ta nenehna spletna prisotnost lahko spravlja možgane v stalen stres. Posledice za duševno počutje so pogosto motnje spanja, težave s spanjem in občutek stalne razpoložljivosti. Študije kažejo, da 11 % najstnikov kaže znake problematičnega vedenja pri uporabi družbenih medijev. Še posebej prizadeta so dekleta, stara od 12 do 16 let, saj te platforme ne le začnejo uporabljati prej, ampak na njih preživijo več časa in se bolj primerjajo z idealiziranimi telesnimi podobami, kar lahko povzroči izkrivljeno predstavo o sebi.

Medijska kompetenca kot ključna

Da bi preprečili te izzive, strokovnjaki priporočajo poučevanje medijskih veščin že v zgodnji fazi. Pomen starševskega doma se pogosto izgubi, a predvsem starši bi se morali zavedati pozitivnih in negativnih vidikov uporabe družbenih medijev. V umirjenih pogovorih je treba vzpostaviti jasna pravila za uporabo medijev. Študije kažejo, da devet od desetih mladih trdi, da preveč časa preživijo na družbenih omrežjih. Celostna refleksija staršev o njihovem lastnem vedenju pri uporabi bi lahko pri tem imela podporni učinek.

Psiholog Till Kornisch poudarja, da čeprav posledice teh težav niso duševne bolezni, lahko povečajo tveganje za to. Potreba po socialni interakciji, ki je še posebej izrazita pri 15-letnicah (44 % jih je stalno v stiku s prijatelji preko spleta), poudarja nujnost ustreznega ukrepanja.

Znanstvena dognanja in potreba po ukrepanju

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v različnih poročilih poudarja potrebo po medijski pismenosti in preventivnih ukrepih. Dr. Hans Henri P. Kluge iz WHO opozarja na možne posledice problematičnega vedenja v digitalnem prostoru, ki se lahko kažejo v slabšem duševnem počutju in večji uporabi substanc. Odprt dialog o digitalni blaginji je treba spodbujati tako v družinah kot v šolah.

Roke staršev in družbe so torej potrebne! Intervencije morajo biti primerne starosti in spolu. Skupaj lahko naredimo digitalni prostor varnejši in bolj zdrav ter mladim omogočimo sprejemanje ozaveščenih odločitev o svojih spletnih dejavnostih.

Na splošno kaže, da družbeni mediji ne ustvarjajo le povezav v našem digitalnem svetu, ampak prinašajo tudi izzive. Kombinacija izobraževanja, preventive in aktivne izmenjave lahko pripomore k premagovanju prihajajočih težav in spodbuja dobro počutje mladih. Glede na vedno večji vpliv družbenih medijev je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da sodelujemo pri iskanju rešitev.