Preoblikovanje cerkva v okrožju Soest: tradicija sreča nove ideje!

Preoblikovanje cerkva v okrožju Soest: tradicija sreča nove ideje!

Cerkvena pokrajina v okrožju Soest je v zadnjih letih doživela korenite spremembe. Zmanjševanje števila članov in nižji obisk cerkva ženeta mnoge protestantske in katoliške kongregacije, da iščejo nove načine uporabe za svoje cerkvene zgradbe. Ta poročila Radio Hellweg.

V Lippstadtu so skupnosti že delovale proaktivno: tri protestantske cerkve in center skupnosti so odstranili, da bi upoštevali družbene spremembe. Glavni cilj teh dezonacij je okrepiti preostale cerkvene lokacije in najti smiselno uporabo. Posebej uspešen primer najdemo v Bad Sassendorfu, kjer so nekdanjo cerkev preuredili v stanovanjsko stavbo. V Lipperbruchu dolgoletna cerkev Christopherus zdaj pripada grški pravoslavni skupnosti in se še naprej uporablja v verske namene.

Novi izzivi in ​​odpori

Drugi primer je katoliška cerkev sv. Norberta v Werlu, ki naj bi jo preuredili v vrtec, da bi preprečili pomanjkanje prostora v otroškem varstvu. Toda ta pretvorba s seboj prinaša odpor: sprožena je bila spletna peticija za ustavitev dezoniranja. Ta odpor poudarja čustveno navezanost mnogih župljanov na svoje cerkve in konflikte, ki jih takšne odločitve prinašajo s seboj.

Izzivi, s katerimi se soočajo številne skupnosti, niso le lokalni pojav. Številke kažejo, da več kot 40.000 cerkvam v Nemčiji grozi, da bodo osirotele. Študija EKD kaže, da je od leta 2022 manj kot polovica nemških državljanov članov ene izmed velikih krščanskih cerkva. Glasno Deutschlandfunk kultura Samo 13 odstotkov prebivalstva se šteje za vernega. V prihodnjih desetletjih bi lahko bilo zapuščenih vse več cerkva, medtem ko po zadnjih projekcijah do 20 odstotkov cerkva morda ne bo več v uporabi kot bogoslužni prostor v naslednjem desetletju.

Vprašanje uporabe in identitete

Seveda predelava cerkva ni nova tema. Spremembe rabe, ki so jih sprožili procesi sekularizacije, se pojavljajo že od srednjega veka. V zgodovini so se takšne preobrazbe zgodile, na primer med reformacijo ali Reichsdeputationshaupttritt. Vzroki za te spreobrnitve so trenutno očitni: pogosto so odločilni ekonomski, ekološki in politično-socialni razlogi. The Zvezna agencija za državljansko izobraževanje opozarja na potrebo po razpravi o prihodnji uporabi teh stavb kot kulturnih in verskih znamenitosti.

Cerkveni prostori niso le liturgični prostori; imajo tudi posebno vrednost za družbo. So resonančni prostori in prispevajo k identiteti skupnosti in okolice. Ohranjanje in spreminjanje cerkva v družabna ali kulturna stičišča bi torej lahko postalo naloga celotne družbe. Obstajajo že projekti, ki cerkve uporabljajo drugače, na primer za okoljevarstvene ukrepe ali kot prireditvene lokacije. Nekatere občine, ki so že našle inovativne modele rabe, imajo za to dober smisel.

Razvoj cerkvene krajine odraža, kako dinamično se pripadnost in skupnosti spreminjajo v naši družbi. Pogled v prihodnost kaže, da je še vedno vznemirljivo videti, kako se bodo skupnosti lotile teh izzivov in kakšne nove priložnosti za interakcijo med cerkvijo in družbo se lahko pojavijo.