Rally v Warendorfu: močan znak za demokracijo in raznolikost!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Shod v Warendorfu 9. novembra za demokracijo in človekove pravice; Cilj: Bodite zgled proti diskriminaciji.

Kundgebung in Warendorf am 9. November für Demokratie und Menschenrechte; Ziel: Zeichen gegen Diskriminierung setzen.
Shod v Warendorfu 9. novembra za demokracijo in človekove pravice; Cilj: Bodite zgled proti diskriminaciji.

Rally v Warendorfu: močan znak za demokracijo in raznolikost!

Naslednjo nedeljo, 9. novembra 2025, bo na trgu v Warendorfu potekal pomemben shod, ki ga organizira zavezništvo “Warendorf shows clear edge”. Pod geslom »Za demokracijo, človekove pravice in barvito mestno pokrajino« je treba poslati jasen signal za raznolikost in proti diskriminaciji. Organizatorji vabijo vse občane k aktivnemu sodelovanju ali prispevanju lastnih ustvarjalnih prispevkov. Udeležence tudi spodbujamo, da s seboj prinesejo luči in doma narejene napise, da okrepijo sporočilo celotnega dogodka. Izbrani datum ni naključje, saj obeležuje dve osrednji prelomnici v nemški zgodovini: obletnico Kristalne noči in padec Berlinskega zidu, poroča radiowaf.

Toda kaj se je točno zgodilo 9. novembra 1938? Tistega usodnega dne je nacionalsocialistični režim uprizoril obsežna nasilna dejanja nad Judi po vsem nemškem rajhu. Sinagoge so bile požgane, trgovine izropane, civilno prebivalstvo pa ni bilo le priča tem napadom, temveč je v njih pogosto aktivno sodelovalo. Povod za te brutalne nemire je bil poskus atentata mladega judovskega begunca Herschela Grynszpana na nemškega diplomata Ernsta vom Ratha. Ta dogodek je NSDAP izkoristila za utemeljitev vala nasilja, ki je vodil v sistematično preganjanje judovskega prebivalstva. Uradne številke govorijo o 91 mrtvih, medtem ko zgodovinarji predvidevajo več kot 1500 mrtvih, kot kaže bpb.

Lekcije iz preteklosti

Pomen sprijaznjenja z lastno zgodovino je zdaj bolj kot kdaj koli prej osrednjega pomena. Jonas Rees, profesor politične psihologije, opozarja, da je visoka kultura spomina temeljni predpogoj za demokracijo in družbeno kohezijo. Nedavna študija kaže, da se številni državljani močno zanimajo za zgodovino, vendar so vrzeli v znanju o nacistični dobi precejšnje: na primer, samo tretjina anketiranih zna razložiti izraz »evtanazija« v nacističnem kontekstu. Dejanski zločini in njihov pomen pogosto niso dovolj poznani, ko gre za zavezanost spominu nanje. Več kot 85 % vprašanih ni vedelo za noben projekt za boj proti nacističnim zločinom – kar je zaskrbljujoč znak, kot navaja zdfheute.

Ob teh dejstvih postaja prihajajoči reli v Warendorfu še kako pomemben. Ne bi smel biti le zgled proti diskriminaciji, ampak bi moral služiti tudi kot platforma za izmenjavo spominov in lekcij iz preteklosti. Čas je, da se aktivno vključite v zgodovino in dovolite, da zavzamete svoje mesto v njej. Ker, kot pravi pregovor? Samo tisti, ki pozna preteklost, lahko kroji prihodnost!