Širitev A1 v nevarnosti? Gospodarski minister se bori proti okoljevarstvenim tožbam!

Širitev A1 v nevarnosti? Gospodarski minister se bori proti okoljevarstvenim tožbam!

Stvari v Eifelu vrejo: ministrica za gospodarstvo Porenje-Pfalška Daniela Schmitt (FDP) je omenila možnost odprave zakona o kolektivnih tožbah, da bi pospešili nujno potrebne gradbene projekte. Poudarek je predvsem na zapolnitvi že leta zahtevane vrzeli na A1 med Kelbergom in Blankenheimom, ki je zapolnila 25 kilometrov dolgo vrzel in velja za pomemben evropski infrastrukturni projekt. Schmitt trdi, da trenutne možnosti za tožbe okoljevarstvenih skupin znatno upočasnjujejo načrtovanje in izvedbo takšnih projektov ter ustvarjajo negotovost. To stališče podpira Klaus Rohletter, predsednik gradbene industrije Porenje-Pfalška, ki trenutno situacijo opisuje kot »ideologijo manjšine«, ki vsiljuje pravila večini.

Konec leta 2025 je Zvezno upravno sodišče zavrnilo tožbo Zveze za varstvo okolja in narave (BUND) proti zapolnitvi vrzeli A1. Sodišče je potrdilo zakonitost lokacijskega soglasja in ugotovilo, da so bile izjeme varstva vrst za tri ogrožene vrste ptic pravilno izvedene. Glede na to postane potreba po zaščiti gradbenih projektov pred okoljskimi tožbami še posebej jasna. Sodišče je tudi navedlo, da zapolnitev vrzeli ni le nacionalni, ampak tudi evropski interes.

Načrtovane spremembe in njihove posledice

Trenutna prizadevanja velike koalicije CDU, CSU in SPD za omejevanje pravice okoljevarstvenih združenj do tožbe bi morala rezultirati v osnutku zakona najpozneje do 28. februarja 2026. Cilj teh ukrepov je jasen: hitra izvedba infrastrukturnih projektov. Med drugim je predvidena ukinitev odložilnega učinka tožbe in dovoljenje ugovora le tistih udeležencev, ki so že bili udeleženi v upravnem postopku. Po besedah ​​vodje CSU Markusa Söderja nevladne organizacije ne morejo več blokirati prihodnjih postopkov, v katerih niso sodelovale.

Medtem ko politiki napovedujejo napredek pri pospeševanju gradbenih projektov, okoljevarstveniki ta razvoj ostro kritizirajo. Cosima Lindemann iz naravovarstvenega združenja NABU poudarja, da je bila v preteklosti uspešna vsaka druga tožba okoljevarstvenih združenj. To kaže, da ima pravni pregled projektov pomembno vlogo, zlasti v okoljskem sektorju. Zeleni tudi opozarjajo, da pravna država ne sme trpeti na račun ohranjanja narave.

Dvorezen meč

Predvidene spremembe odpirajo tudi mednarodna vprašanja. Nemčija je od leta 1998 pogodbenica Aarhuške konvencije, ki zagotavlja dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Kritiki se bojijo, da je omejevanje pravice do tožbe v nasprotju s temi obveznostmi in prikrajša predvsem manjša okoljska združenja, ki nimajo potrebnih sredstev za sodelovanje v vseh postopkih. Roda Verheyen iz Deutsche Umwelthilfe poudarja bistvo tožb okoljskih združenj za varstvo okolja in poziva k previdnosti.

Negotovo je, ali si stojijo drug ob drugem zagovorniki ali kritiki. Jasno pa je, da je treba najti ravnotežje med pospeševanjem gradbenih projektov in zaščito okoljskih interesov. Le tako lahko delujemo trajnostno brez ogrožanja pravic državljanov in varstva okolja. Diskurz o pravici do tožbe bo verjetno še nekaj časa med nami.