Desničarski skrajneži v Nemčiji: Kljub akcijskemu načrtu 2500 legalnih orožij!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

V okrožju Rhein-Lahn se razpravlja o posedovanju orožja med skrajneži, medtem ko raziskave kažejo na obstoječe nevarnosti.

Im Rhein-Lahn-Kreis wird über Waffenbesitz bei Extremisten diskutiert, während Umfragen auf bestehende Gefahren hinweisen.
V okrožju Rhein-Lahn se razpravlja o posedovanju orožja med skrajneži, medtem ko raziskave kažejo na obstoječe nevarnosti.

Desničarski skrajneži v Nemčiji: Kljub akcijskemu načrtu 2500 legalnih orožij!

V zadnjih letih se je Nemčija vedno znova ubadala z vprašanjem, kako ravnati s posedovanjem orožja skrajnežev. Takratna zvezna vlada je sprožila akcijski načrt proti desničarskemu ekstremizmu, ki naj bi zagotovil več varnosti. Toda trenutna raziskava NDR in WDR kaže, da cilji tega načrta doslej niso bili doseženi. Najmanj 2500 kosov strelnega orožja je še vedno zakonito v lasti ljudi, ki so razvrščeni kot skrajneži. Ta informacija meče novo luč na izzive, s katerimi se sooča država v boju proti ekstremizmu. Po ben-kurier.de imata več kot dve tretjini tega orožja – natanko 1.765 – v lasti desničarski skrajneži, neonacisti, »državljani rajha« ali radikalna laterala misleci.

Zaskrbljujoče je predvsem to, da bi lahko bilo dejansko število ekstremističnih lastnikov orožja še višje. Podatke o lastnikih orožja je doslej objavilo le 11 od 16 zveznih držav. Pravna siva področja in podatkovne vrzeli zelo otežujejo resno oceno stanja. Baden-Württemberg je na vrhu seznama s 661 kosi strelnega orožja, sledita Mecklenburg-Predpomorjanska s 447 in Porenje-Pfalško s 386, vse pa imajo lastniki orožja desničarski skrajneži. To sproža vprašanja o učinkovitosti vsedržavne zakonodaje o orožju, ki je bila deležna kritik, zlasti po tragičnem napadu v Hanauu leta 2020. Morilec je svoje orožje pridobil tudi zakonito, čeprav so oblasti nanj že opozorile. Tukaj je Nancy Faeser, takratna notranja ministrica, napovedala, da bodo zakone o orožju poostrili, da bi olajšali odvzem orožja skrajnežem, kot poroča [tagesschau.de](https://www.tagesschau.de/investigativ/ndr-wdr/ Waffenhaben-legal-extremisten-100.html).

Trenutni razvoj in statistika

Okrog 1.500 ljudi z orožnimi dovoljenji je zasidranih na ekstremistični sceni, kjer jih je več kot 1.000 razvrščenih kot neonacisti ali "državljani Reicha". Za primerjavo: manj kot 150 ljudi prihaja iz drugih ekstremističnih spektrov, kot so levičarski ekstremisti ali islamisti. Te številke niso samo šokantne, ampak tudi poudarjajo nujnost, s katero je treba obravnavati to vprašanje.

Po poročilih je zvezni urad za zaščito ustave leta 2024 zabeležil 47,4-odstotno povečanje desničarskih ekstremističnih zločinov v primerjavi s prejšnjim letom. S skupno 37.835 desničarskimi ekstremističnimi zločini in porastom nasilnih dejanj za 11,6 % na 1.281 primerov se kaže zaskrbljujoča slika. To pojasnjuje, da metode za boj proti desničarskemu ekstremizmu ne bi smele biti usmerjene le na lastništvo orožja, ampak morajo obravnavati tudi vse večjo pripravljenost za uporabo nasilja na prizorišču. Verfassungsschutz poroča, da je potencial nasilnih desničarskih skrajnežev v Nemčiji zdaj okoli 15.300 ljudi.

Ob teh dogodkih se postavlja vprašanje, ali so predvideni ukrepi iz akcijskega načrta proti desničarskemu ekstremizmu zadostni za trajno spremembo. Do leta 2024 je bilo več kot 300 dovoljenj za orožje preklicanih ali prostovoljno vrnjenih, večinoma s strani desničarskih skrajnežev ali »državljanov Reicha«. Kljub tem vrnitvam dostop skrajnežev do zakonitega strelnega orožja ostaja kritično vprašanje, ki ga ni mogoče prezreti.

V tem kontekstu je upati, da bodo prihodnji politični koraki kos izzivom in predvsem ohranili poudarek na zaščiti žrtev, da bi zagotovili varno družbo za vse.