Nov ministrski zakon: 18 mesecev čakalne dobe za nekdanje politike v Porenju-Pfalškem

Nov ministrski zakon: 18 mesecev čakalne dobe za nekdanje politike v Porenju-Pfalškem

Državni parlament Porenje-Pfalško je nedavno sprejel pomembno spremembo zakona, ki vpliva na zakon o ministrstvu. Nekdanji ministri se v prihodnje ne bodo smeli zaposliti v gospodarstvu do 18 mesecev po prenehanju funkcije, da bi se izognili problematičnemu navzkrižju interesov. Ta uredba je bila sprejeta soglasno in bo predvidoma začela veljati maja 2026, ko bo nastopila nova vlada države. Odločeno je bilo tudi skrajšanje prehodnega nadomestila za te nekdanje ministre s treh na dve leti in temelji na predpisih drugih zveznih držav in zvezne vlade. To spremembo je prvotno uvedla CDU, sodelovanje med frakcijami pa je bilo po poročanju n-tv pohvaljeno. Zanimivo je, da v Porenju-Pfalškem doslej ni bilo primera, v katerem bi se ti predpisi dejansko uporabljali.

S porodniškim dopustom se ne ukvarja le Porenje-Pfalško. SPD in CDU/CSU sta se dogovorili tudi o čakalni dobi 12 mesecev, ki se lahko v občutljivih primerih podaljša na 18 mesecev. Pomembni akterji, kot je Christian Humborg iz Transparency Germany, so te predpise opisali kot zamujene. Z različnih strani pa prihajajo kritike, ki pozivajo k prehodnemu obdobju treh let pred podpisom nove pogodbe o zaposlitvi. Svojo spremembo morajo takoj prijaviti tudi ministri oziroma parlamentarni državni sekretarji, vlada pa nato pri vsakem posameznem primeru preveri, ali je zaradi morebitnega nasprotja interesov treba upoštevati čakalno dobo, pri čemer mu pomaga posvetovalni odbor. To dogajanje kaže, da postaja vprašanje čakalnih dob v politiki vse bolj pomembno ( Transparency Nemčija ).

Kritika čakalnih dob v Nemčiji

Predpisi o čakalni dobi niso bili vzpostavljeni samo v Porenju-Pfalškem, ampak tudi na zvezni in deželni ravni, da bi preprečili "učinek vrtljivih vrat". To pomeni, da se politiki takoj po končani politični karieri ne smejo preusmeriti v lobistične ali druge konfliktne poklice. V Nemčiji od leta 2015 velja enotna ureditev, ki pod določenimi pogoji predvideva čakalno dobo do 18 mesecev ( Lobbypedia ). Vendar pa so bili ti predpisi deležni različnih kritik, na primer zato, ker se jim zdijo prekratki in nedosledni.

Vidna primera problematičnih menjav strani v zvezni politiki sta Gerhard Schröder v Gazprom in Ronald Pofalla v Deutsche Bahn. Razpravlja se o tem, ali kratke čakalne dobe dejansko zadostujejo za ohranjanje zaupanja državljanov v politično delo. Medtem ko nekateri pozivajo k popolni prepovedi lobiranja v čakalni dobi, se iščejo tudi načini za izboljšanje možnosti sankcij ( n-tv ).

Evropska komisija je nemške predpise kritizirala kot "razdrobljene in nedosledne" in pozvala k večji preglednosti. GRECO, Skupina držav proti korupciji, je v preteklosti stopila v stik tudi z Nemčijo in pozvala k pomembnim spremembam za podaljšanje čakalnih dob in večjo preglednost pri odločitvah.