Kakovost zraka v Lübecku danes: razkrite šokantne ravni finega prahu!

Kakovost zraka v Lübecku danes: razkrite šokantne ravni finega prahu!

Kakovost zraka je pogosto obravnavana kot ključni dejavnik za naše zdravje, trenutne meritve pa kažejo, da tudi 8. novembra 2025, kako ln-online.de poroča, da je izziv še vedno prisoten. Centralna merilna postaja na Moislinger-Allee v Lübecku beleži koncentracijo trdnih delcev (PM10), podatkovni sistem pa postavlja jasne meje: največja vrednost 50 delcev na kubični meter ne sme biti presežena več kot 35-krat na leto.

Kakovost zraka se ocenjuje na podlagi treh glavnih vrednosti: trdih delcev, dušikovega dioksida in ozona. Mejne vrednosti za ta onesnaževala so razdeljene v različne kategorije, od "zelo slabih" do "zelo dobrih". V kategoriji »slabo« so vrednosti 101-200 µg/m³ za dušikov dioksid in 51-100 µg/m³ za trdne delce. Opozoriti je treba, da se tveganje za zdravje poveča, zlasti pri občutljivih ljudeh, kadar kakovost zraka ni optimalna.

Evropski standardi in lokalni izzivi

V širšem obsegu strokovnjaki obravnavajo vplive onesnaženosti zraka na zdravje in okolje. Po podatkih eea.europa.eu ostaja onesnaženost zraka najpomembnejše okoljsko tveganje za zdravje v Evropi. Med letoma 2005 in 2022 se je število smrti zaradi trdnih delcev zmanjšalo za 45 %. Vendar se cilj EU, da do leta 2030 zmanjša onesnaženje s trdimi delci za 55 %, še vedno sooča s številnimi izzivi.

Medtem ko EU pripravlja nove predpise o kakovosti zraka, ki temeljijo na strogih smernicah Svetovne zdravstvene organizacije, realnost kaže, da je leta 2022 najmanj 239.000 ljudi umrlo zaradi onesnaženosti s finim prahom nad priporočenimi ravnmi. Posebej zaskrbljujoče so tudi vrednosti za ozon in dušikov dioksid – očitno je, da so ta tveganja pogosto neposredno povezana z urbanimi območji, kot je Köln.

Priporočila stanovalcem

Priporočila za ravnanje s slabo kakovostjo zraka so jasna: Če je kakovost zraka zelo slaba, naj se občutljivi ljudje izogibajo telesnim naporom na prostem. Silvestrovanje je tudi večkrat omenjeno v razpravah o onesnaženosti s finim prahom. Ognjemeti vsako leto sprostijo okoli 2050 ton finega prahu, od tega 75 % samo na silvestrovo. S tem povezano onesnaženje lahko kratkoročno dramatično poslabša kakovost zraka, kar lokalne oblasti vedno znova poziva k ukrepanju.

Nedavni razvoj kakovosti zraka poudarja potrebo po zavestnem pristopu do našega okolja. Kombinacija političnih ambicij na ravni EU in vsakodnevnih izzivov v naših mestih je vprašanje, ki zadeva vse nas in ki bi mu morali posvetiti potrebno pozornost.

V teh okoliščinah je čas, da se vsak posameznik zave lastne odgovornosti in aktivno prispeva k izboljšanju kakovosti zraka v naših mestih.