Ameriška centralna banka znižuje obrestne mere: gospodarstvo le počasi okreva!
Fed znižuje obrestne mere za krepitev ameriškega gospodarstva: strokovnjaki pričakujejo padanje obrestnih mer in šibke napovedi rasti.

Ameriška centralna banka znižuje obrestne mere: gospodarstvo le počasi okreva!
Znaki kažejo na spremembe v ameriškem gospodarstvu: Ameriška centralna banka, znana kot Fed, je nedavno znižala svojo ključno obrestno mero za četrtino odstotne točke. Ta odločitev je bila sprejeta na nedavni seji in nova obrestna mera je zdaj v razponu od 4,00 do 4,25 odstotka. Glasno Gotovina.č Gre za prvo znižanje obrestne mere po decembru 2024, ko je bila ključna obrestna mera od 4,25 do 4,5 odstotka.
Razlogi za ta ukrep so jasni: oslabljen trg dela in naraščajoča stopnja inflacije sta prisilila Fed, da je nekoliko prilagodil politiko obrestnih mer. Upamo, da lahko zaradi nižjih obrestnih mer posojila postanejo privlačnejša za podjetja in potrošnike ter tako ponovno zaženejo gospodarstvo. Pred znižanjem je bil evro razveseljivo visok, trgoval se je pri okoli 1,18 dolarja, zaradi česar se zdi znižanje še toliko bolj relevantno.
Gospodarski obeti
Po trenutnih napovedih, ki jih je pripravil Mednarodni denarni sklad (IMF), se ZDA v letu 2025 pričakuje 2,0-odstotna gospodarska rast, v letu 2026 pa 2,1 odstotka. Rast za leto 2024 naj bi bila celo nekoliko višja, in sicer 2,8 odstotka. dnevne novice poudarja, da se obeti glede inflacije in trga dela niso bistveno spremenili od zadnjega srečanja obrestnih mer, kar je poudaril tudi predsednik Federal Reserve Jerome Powell.
Kljub tem pozitivnim pričakovanjem rasti so razmere napete. Prilagoditev obrestne politike kaže, da Fed ni povsem v skladu s pričakovanji. Rast zaposlovanja v ZDA je bilo treba popraviti navzdol za 911.000 delovnih mest, kar je lahko za nekatera podjetja napor.
Nesoglasje znotraj Feda
Zanimiva točka je nesoglasje znotraj Feda glede prihodnje usmeritve. Pri glasovanju o znižanju obrestnih mer je enajst od dvanajstih članov z glasovalno pravico glasovalo za, medtem ko se je za večje znižanje zavzel le Stephen Miran. Nekateri menijo, da Miran ni neodvisen, zlasti senatorka Elizabeth Warren, ki je večkrat dvomila o neodvisnosti centralne banke.
Ta razvoj odpira vprašanja: Kaj bo naslednja poteza Feda? In kako bo ta poteza vplivala na obrestno mero v prihodnjih mesecih, zlasti pred naslednjim srečanjem 29. oktobra, kjer strokovnjaki pričakujejo nadaljnje znižanje za četrt odstotne točke?
Za ameriške državljane in podjetja je še vedno vznemirljivo videti, kako bo imela denarna politika Feda trajen vpliv na gospodarstvo, medtem ko spremljamo trenutni razvoj trga in pregledujemo prihodnje. Nekaj je gotovo: v takšnih časih je dobro imeti občutek za trg in gibanje cen.