Cikada ogroža pridelke: kmetje na preži zaradi Stolburja!

Cikada ogroža pridelke: kmetje na preži zaradi Stolburja!

Kmetijstvo v Nemčiji se trenutno sooča z resno grožnjo: rastlinska bolezen »Stolbur«, ki jo širi predvsem trsni ščitavec, prizadene predvsem sladkorno peso in krompir. Učinki so že jasno opazni, zlasti v južni Nemčiji, pa tudi v drugih regijah, kot sta Porenje-Pfalško in Bavarska, pri čemer so kmetje v sosednjih deželah Bavarske, kot je Baden-Württemberg, lani poročali o izgubi pridelka krompirja do 70 %. Po poročanju iz švabski Stanje se lahko v prihodnjih mesecih še poslabša glede zmožnosti oddaje domačega krompirja jeseni.

Cikada prenaša bakterijo "Candidatus Phytoplasma solani", ki povzroči, da korenine in gomolji postanejo gumijasti na prizadetih rastlinah. Te spremembe ne vodijo le do izgube pridelka, ampak tudi močno zmanjšajo kakovost proizvoda. V kombinaciji z raziskavo Ogledalo, ki kaže na množično širjenje bolezni, se postavlja vprašanje, kakšne ukrepe lahko sprejmejo kmetje.

Kmetje pozor

V prizadetih regijah trenutno ni potrjenih primerov bolezni "Stolbur", vendar so kmetje v regiji Alb-Donau na preži. Pozorni so, saj topli vetrovi, ki širijo škržate, ogrožajo predvsem območja z intenzivnim kmetijstvom. Prizadeti so številni pridelki, od sladkorne pese do krompirja in zelenjave, kot so čebula, zelena in rdeča pesa. V odgovor so že bila izdana izredna dovoljenja za različne pesticide pri gojenju sladkorne pese za boj proti širjenju listnega ščitka.

Poleg tega morajo kmetje najti rešitve za boj proti naraščajoči nevarnosti podnebnih sprememb. Spremembe vremenskih vzorcev, kot so nestalne padavine in ekstremne temperature, prinašajo nove izzive, kot so npr. Sigma Zemlja poročali. Optimalno prilagajanje tem izzivom bi lahko bilo ključnega pomena za prihodnje kmetijstvo.

Podnebne spremembe in njihove posledice

Podnebne spremembe ne pomenijo samo spreminjanja vremenskih razmer, temveč tudi širjenje škodljivcev in bolezni. Toplejše podnebje bi lahko širše razširilo cikado in podobne škodljivce. To vodi do vedno večjega izpada pridelka in vpliva na proizvodnjo hrane in s tem na cene hrane. Nujnost ukrepanja postaja jasnejša kot kdaj koli prej: za odgovor na te izzive bodo dolgoročno morda potrebne trajnostne spremembe v kmetijstvu v kombinaciji s praksami, odpornimi na podnebne spremembe, in optimiziranim upravljanjem vode.

Razmere so resne in potreba po ukrepanju je velika – ne samo za kmete, ampak za družbo kot celoto. Čas je, da se z izzivom soočimo celovito in tako dolgoročno zagotovimo domačo proizvodnjo.