Suche
Mein Konto
Krize v Cerkvi: Vera v spremembo – predavanje v Horbu sproži razpravo
Monsinjor Hermes je na predavanju v Horbu razpravljal o spremembah v veri in cerkvi. Poudarja izzive in izgubo verske kohezije v sodobni družbi.
Krize v Cerkvi: Vera v spremembo – predavanje v Horbu sproži razpravo
V zadnjih letih je v nemških cerkvah opaziti zaskrbljujoč razvoj: vse manj ljudi se čuti nagovorjenih, upad članstva pa je dosegel zaskrbljujoče razsežnosti. Ta problem je bil v središču predavanja mestnega dekana monsignorja Christiana Hermesa, ki je potekalo 24. oktobra v občinskem centru Adolpha Kolpinga v Horbu. Pod provokativnim naslovom “Vera je mrtva, naj živi vera!” Hermes je s približno 30 gosti razpravljal o izzivih, s katerimi se soočajo cerkve.
Ni mogoče spregledati vedno večje oddaljenosti ljudi od organizirane vere. Manj kot 50 odstotkov Nemcev je še vedno pripadnikov katoliške ali protestantske cerkve zdftoday poročali. To je del daljnosežne spremembe, ki jo Detlef Pollack, sociolog religije na Univerzi v Münstru, opisuje kot pomembno. Družbena kohezija ne temelji več na veri, temveč jo vedno bolj zaznamujejo vrednote, kot so solidarnost, pravičnost in empatija, ki so zasidrane tudi v družbenih strukturah, kot je družina.
Kriza religije
Hermes gre še korak dlje in govori o resnični »polikrizi«, ki povezuje različne družbene izzive – od podnebnega problema do posledic korone do globalnih konfliktov. Ti izzivi vodijo v izgubo smisla, identitete in upanja. Po Hermesu ljudje ne verjamejo več v cerkev, temveč verjamejo v vrednote, kot so napredek, tehnologija in človekove pravice. To je opažanje, ki tudi ... Schwarzwald sel zavzema in poudarja, da se cerkve ne smejo varovati pred sedanjostjo, temveč naj dejavno podpirajo preobrazbene procese.
V družbi se spreminjajo tudi predstave o veri. Na vero se vedno bolj gleda kot na individualno izbiro in ne kot na dolžnost, ki je podprta s procesi individualizacije in diferenciacije. Ta razvoj ne le razbremeni posameznike klerikalnega tutorstva, ampak tudi religijam ponudi priložnost, da se spremenijo. Tako ugotavljajo tudi strokovnjaki, kot so avtorji analize verskih vlog v sodobnih družbah, ki opozarjajo na pomen teh funkcij v pluraliziranem kontekstu ( bpb ).
Upanje kljub izzivom
Kaj je torej naslednje za cerkve v Nemčiji? Postaja jasno, da sta potrebna prilagajanje in premislek, če želimo ostati relevantni na pluraliziranem verskem trgu. Izguba verskega vpliva bi lahko pomenila tudi, da morajo družbe vedno bolj iskati druge vrednote, da bi zagotovile svojo kohezijo. Kljub vsem izzivom je upanje v rokah skupnosti in posameznih vernikov, ki bi si morali še naprej prizadevati za ustvarjanje trajnostne vere.