Kontroverzna tema davka na elektriko: Koalicija pod pritiskom pred ključnim sestankom!

Kontroverzna tema davka na elektriko: Koalicija pod pritiskom pred ključnim sestankom!

2. julija 2025 se bo v Berlinu sestal koalicijski odbor Unije in SPD, ena najbolj perečih tem pa je znižanje davka na elektriko. V središču razprave sta zvezni kancler Friedrich Merz (CDU) in podkancler Lars Klingbeil (SPD). Merz je odločen in poudarja, da ga ne zanima le krizno upravljanje, ampak tudi trajnostne rešitve za državljane. Klingbeil pa gre na srečanje oslabljen po volitvah za predsednika SPD, kar je prineslo dodatne napetosti v koalicijo. Nov je tudi Bärbel Bas, ki zdaj sodeluje v koalicijskem odboru kot sostrankarski vodja SPD in bi lahko na srečanje prinesel svež veter.

Osrednja skrb koalicije je predvideno znižanje davkov na elektriko, predvsem za potrošnike. Vlada namerava s 1. januarjem 2026 uvesti olajšavo pri cenah energije, ki vključuje znižanje omrežnine in ukinitev dajatve za skladiščenje plina. Znižanje davka na elektriko za industrijo ter kmetijstvo in gozdarstvo naj bi bilo »trajno«, vendar se znižanje na ravni države za vse odjemalce trenutno obravnava kot finančno zahtevno. Kritike te uredbe prihajajo tako iz poslovnih združenj kot iz lastnih vrst unije. Merz poziva k večji jasnosti in je odprt za morebitno širitev, če bo mogoče zagotoviti ustrezno protifinanciranje.

Izzivi in ​​zahteve

Zahteve, ki izhajajo iz razprave, so kompleksne. Znižanje davkov na elektriko za vse odjemalce bi po ocenah stalo 5,4 milijarde evrov, kar pomeni, da bi morala koalicija za financiranje tega zneska ustaviti druge projekte. Gospodarstvo si prizadeva za jasne perspektive in razbremenitev stroškov energije in dela, nič manj burna pa ostaja razprava o denarju državljanov. Merz in Klingbeil v prihodnjem letu vidita potencial prihrankov v višini 1,5 milijarde evrov, pozneje pa celo 4,5 milijarde evrov. Denar državljanov, ki je doslej stal okoli 3,9 milijarde evrov, je deležen kritik, Unija pa si prizadeva za reforme.

Poleg denarja državljanov se Merz in Klingbeil prepirata tudi glede uvedbe materinske pokojnine, ki naj bi začela veljati leta 2028. Pri tem se šef CSU Markus Söder zavzema za zgodnejšo uveljavitev, Združenje davkoplačevalcev pa meni, da je zahteva neodgovorna. Nasprotno pa Združenje meni, da je materinska pokojnina potrebna zaradi visoke stopnje revščine med starejšimi ženskami.

Poglejte mednarodne cene električne energije

Naraščajoče cene energije v Nemčiji so v mednarodni primerjavi vroč krompir. Glasno stromvkation.de Industrijska podjetja v Nemčiji so leta 2023 plačevala okoli 20,3 centa za kilovatno uro, medtem ko so primerljive cene v državah, kot sta ZDA ali Kitajska, znašale med 8,4 in 11,3 centa. Kljub rahlemu znižanju v letu 2024 nemške cene ostajajo nad ravnjo svojih konkurentov. To jasno kaže, da se nemška industrijska lokacija sooča z izzivom, ki je opazen tudi za potrošnike.

Za reševanje problema različni politični akterji izvajajo različne strategije: CDU/CSU zagovarja zmerno znižanje davkov na elektriko, da bi razbremenili tako gospodinjstva kot podjetja. V nasprotju s tem se SPD zavzema za alternativne rešitve, kot je "podnebni denar", da bi predvsem podprli gospodinjstva z nizkimi dohodki. AfD medtem poziva tudi k drastičnemu znižanju ali celo popolni ukinitvi davkov na elektriko.

Izzivi, ki izhajajo iz razprav v koalicijskem odboru, so kompleksni in daljnosežni. Državljane lahko zanima, kakšne rešitve bosta na koncu predstavila Merz in Klingbeil, da bi preprečila visoko breme cen energije in hkrati postavila smer za stabilno in pravično gospodarsko strukturo. Čas bo pokazal, ali bo politične obljube mogoče uresničiti in kako bo koalicija sodelovala ob pritisku javnosti.