Obvezna hospitalizacija za nasilne kriminalce: Zdravniki sprožijo alarm!

Obvezna hospitalizacija za nasilne kriminalce: Zdravniki sprožijo alarm!

V Nemčiji so nasilna dejanja, ki jih zagrešijo duševno bolni ljudje, zaskrbljujoč pojav. Nedavno je prišlo do šokantnih incidentov: moški je v Aschaffenburgu z nožem ubil dva človeka, ženska pa je v strelskem pohodu na glavni postaji v Hamburgu ranila 18 ljudi. Tudi v Münchnu so moškega z nožem spustili na dva druga. Ti dogodki ponovno odpirajo vprašanja o varnosti družbe in zmožnostih sistema duševnega zdravja. Po poročanju Welt se je znova razplamtela razprava o prisilnem sprejemu nasilnih ljudi.

Poudarek je na novem dokumentu o stališču Nemškega združenja za psihiatrijo in psihoterapijo, psihosomatiko in nevrologijo (DGPPN). To zahteva večjo prožnost pravnih možnosti, da bi nasilne ljudi proti njihovi volji sprejeli na psihiatrično zdravljenje. Predsednica DGPPN Euphrosyne Gouzoulis-Mayfrank poudarja, da je treba najti ravnovesje med svobodo posameznika in zaščito skupnosti. Akutni potencial tveganja pogosto ni ustrezno dokazan, kar vodi v nepotrebno hiter odpust iz psihiatrične klinike. Tragičen je primer ženske, ki je bila zabodena v Hamburgu in so jo šele dan prej odpustili z zdravljenja.

Vloga zdravljenja in preventive

DGPPN in Nemško združenje za duševno zdravje (DGSP), ki podpirata stališče, poudarjata, da je zgodnje in dosledno zdravljenje duševnih bolezni najučinkovitejša strategija za preprečevanje nasilja. Predvsem psihoze in odvisnosti od substanc so motnje s statistično povečanim tveganjem za nasilna dejanja. Pomembno je poudariti, da so duševno bolni ljudje pogosto žrtve nasilja in ne storilci.

Da bi zadovoljili potrebo po boljši oskrbi, je potrebna razširitev skupnostnih struktur psihiatrične in forenzične oskrbe. To vključuje pomoč z nizkim pragom in storitve ozaveščanja, ki jih lahko prizadeti dosežejo neposredno. Namesto vpisa v register je bolje uporabiti terapevtske pogoje ob odpustu. Politične razprave o registracijah in zbiranju podatkov bi lahko dodatno stigmatizirale prizadete in škodile njihovi oskrbi, opozarja DGPPN.

Premagajte stigmo

Stigmatizacija duševnih bolezni je še ena ovira, ki jo je treba premagati. Mnogi oboleli se počutijo izključene in se bojijo poiskati pomoč, kar povečuje tveganje, da bo njihova bolezen postala kronična. Glede na poročilo v Ärzteblatt stigma ni le dodatno breme za prizadetih, vendar se imenuje tudi »druga bolezen«.

Da bi preprečili to težavo, obstajajo dejavnosti po vsej državi, kot je akcijski teden duševnega zdravja, ki poteka vsako leto oktobra. V koalicijski pogodbi 2021 je napovedana izobraževalna kampanja za destigmatizacijo duševnih bolezni. Potrebne so tudi strategije za zmanjšanje stigme, ki temeljijo na dokazih. Cilj je spodbujati boljše razumevanje duševnih bolezni in zmanjšati predsodke.

Strokovnjaki se na splošno strinjajo, da je premislek v družbi nujen, da bi lahko kos izzivom na področju duševnega zdravja. Razprava o obveznem sprejemu kaže, da je problem kompleksen in da je treba upoštevati številne vidike tako za potrebe prizadetih kot za varnost širše javnosti.