Družba v prehodu: Škofijski svet poziva k preobrazbi zemlje

Družba v prehodu: Škofijski svet poziva k preobrazbi zemlje

Drugi dan jesenskega občnega zbora se je v Kölnu sestal škofijski svet, da bi razpravljal o nujno potrebni družbeni preobrazbi. Razlog za te polemike je 800. obletnica Sončne pesmi Frančiška Asiškega, besedila, ki je še danes zelo aktualno. Predsednica škofijskega sveta Hildegard Schütz je odločno poudarila, da na zemljo ne smemo gledati kot na lastnino, temveč kot na sestro, in poudarila, da je stvarstvo naš skupni dom. V tem kontekstu se je sklicevala na filozofsko in duhovno globok pristop notranje preobrazbe kot bistvenega pomena za zunanje spremembe.

Sprememba ključne besede: prof. dr. Martin Schneider, moralni teolog in socialni etik, je imel impresiven uvodni govor o potrebi po delu na družbeni strukturi. Izpostavil je pomen enciklike »Laudato Si«, ki predstavlja prelomnico v razpravi o ekološki in družbeni zavesti. Schneider je ostro kritiziral dejstvo, da se številne pomembne odločitve še vedno odlagajo. »Business as usual« ni več vzdržen, zlasti glede na bližajoče se prelomne točke v naših ekosistemih. Spomnil je, da imamo ljudje pravico zahtevati čisto vodo - cilj, ki zahteva ne le zunanjo, ampak tudi notranjo preobrazbo.

Pot v prihodnost, vredno življenja

Schneider je citiral ugledno okoljsko aktivistko Joanno Macy, ki vidi izziv v tem, da bi skrbeli za umirajočo kulturo in ustvarili novo skupnost, ki ohranja življenje. Vlagatelji, kot je »politika zadostnosti«, veljajo za potrebne za trajnostno spreminjanje življenjskih slogov in gledanje na ekosisteme kot na lastnino skupnosti. Delegati so v različnih delovnih skupinah razpravljali o tem, kako takšne spremembe narediti sprejemljive za večino tako v osebnem okolju kot na družbeni ravni.

Te razprave nikakor niso nove. Enciklika Laudato Si, ki jo je 24. maja 2015 objavil papež Frančišek, je podnebne spremembe postavila v središče pozornosti in razlegitimizirala zanikalce znotraj in zunaj Cerkve. Raziskovalec podnebja Ottmar Edenhofer, ki je imel ključno vlogo pri nastanku enciklike, je izpostavil potrebo po celostnem pogledu na naravo, okolje in ozračje kot skupno lastnino človeštva. Z novim papežem Leonom XIV. upa na nadaljevanje te tradicije, ki poudarja kohezijo in enotnost Cerkve ter si prizadeva za pravično uporabo svetovnih virov.

Nujnost nove etike

Kot je večkrat omenjeno v dokumentih Nemške škofovske konference, je odgovornost za stvarstvo kot cerkveno poslanstvo osrednja tema. Publikacija »O vrednosti raznovrstnosti – biotska raznovrstnost kot preizkus odgovornosti za stvarstvo« je primer celovitega prizadevanja cerkve za ozaveščanje teh vprašanj. V zadnjih letih je vedno znova postalo jasno, da za trajnostni razvoj niso pomembne le uveljavljene klasične krščanske vrednote, ampak tudi znanstvena perspektiva.

Naj gre za varstvo podnebja, energetski prehod ali ohranjanje biološke raznovrstnosti: razprave so raznolike in zahtevajo interdisciplinarni dialog med vero in znanostjo. Kot poudarja Edenhofer, je intenzivnejši posvetovalni proces za družbene okrožnice ključen za izboljšanje moralnih in znanstvenih presoj in končno za učinkovite korake. Glede na kritične razmere so zdaj potrebna skupna prizadevanja.

Pri tem je nujno upoštevati lekcije iz preteklosti in doseči, da so ugotovitve plodne za prihodnost usmerjen razvoj. Razprava o »Sončni pesmi« in z njo povezane iskrene misli Frančiška Asiškega so v tem kontekstu pomembnejše kot kadar koli prej in vabijo vse, da sooblikujejo prihodnost, vredno življenja.

Izvedite več o zahtevnih temah v zvezi s podnebjem in družbeno etiko: bistum-augsburg.de, vaticannews.va, dbk.de.