Evropska umetnost združena: slikanje na prostem v Herzogenaurachu navdihuje!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

19. junija 2025 so Prijatelji Erlangen-Höchstadta proslavili uspešno nemško-poljsko slikanje na prostem v Herzogenaurachu.

Am 19.06.2025 feierte der Freundeskreis Erlangen-Höchstadt eine erfolgreiche deutsch-polnische Freilichtmalerei in Herzogenaurach.
19. junija 2025 so Prijatelji Erlangen-Höchstadta proslavili uspešno nemško-poljsko slikanje na prostem v Herzogenaurachu.

Evropska umetnost združena: slikanje na prostem v Herzogenaurachu navdihuje!

V Herzogenaurachu je bila letošnja slika na prostem popoln uspeh, ki so ga obeležili s slavnostno otvoritvijo v KunstRaumu 19. junija 2025. Predsednik Društva prijateljev Erlangen-Höchstadt/Tarnowskie Góry Manfred Bachmayer si je vzel čas in se zahvalil umetniški vodji Gabriele Jost za njeno dragoceno delo z vrtnico. Drugi predsedujoči dr. Martin Oberle je poudaril, da je ta dogodek primer »evropskega sodelovanja v akciji«.

Sodelujoči umetniki iz poljskega partnerskega okrožja in okrožja Erlangen-Höchstadt so med plenerom pod geslom »Umetnost za prijateljstvo in mir« ustvarili impresivna dela. Njena umetniška dela so nastala na prostem, s praktično uporabo tako imenovanega plenerizma, ki je samostojen stil slikanja, pri katerem umetniki delujejo neposredno v naravi, da bi neposredno izkusili in upodobili učinke svetlobe in barv.

Plenerizem in njegova zgodovina

Plenerizem ali slikarstvo na prostem se je kot glavno umetniško gibanje pojavilo v 19. stoletju in je bilo pod močnim vplivom umetnikov, kot sta John Constable in Claude Monet. Ta stil slikanja ponuja intenziven odnos z realnostjo in umetnikom omogoča, da v svoja dela ujamejo barve in svetlobo narave. Kot pokaže celovita analiza, so bili pristopi k tej tehniki že v renesansi, na primer Leonardo da Vinci, ki je na svojih slikah obravnaval naravno svetlobo.

Posebej velja omeniti, da je pleneristično slikarstvo doživelo razmah v obdobju nizozemskega baroka, vendar je večina del še naprej nastajala v ateljeju. Nasprotno pa so umetniške kolonije, kot je Barbizon, dejavne med 1830-imi in 1860-imi, sprejele plenerno slikanje kot osrednjo skrb – odziv na akademsko umetnost in industrializacijo. Te skupine so umetnikom omogočile, da so sledili želji po upodabljanju narave v njeni čisti obliki.

Hvala in podpora

Oba predsednika kroga prijateljev sta bila navdušena nad rezultati ustvarjalnega dela in sta se posebno zahvalila okrožnemu upravitelju Alexandru Tritthartu ter županom Marloffsteina, Aurachtala, Weisendorfa in Eckentala. Vaša podpora umetniški kampanji je bila ključna za ponoven uspeh slikarstva na prostem v Herzogenaurachu. Tako kot v preteklosti povezava med umetnostjo, naravo in kulturo ostaja osrednja skrb lokalne skupnosti.

Slikarstvo na prostem, ki je danes zelo popularno v 20. in 21. stoletju, ostaja pomemben element v umetniški krajini. Sodobni umetniki, ki delujejo pleneristično, še naprej oblikujejo podobo sodobnega slikarstva in v svojih delih pripovedujejo zgodbe iz narave.

Dogodek, kakršen je bil v Herzogenaurachu, na impresiven način pokaže, kako lahko umetnost povezuje skupnosti, in daje upanje za nadaljnje uspešne projekte v prihodnosti.