Življenjsko nevarna zajčja kuga: Kako se zdaj zaščititi!

Življenjsko nevarna zajčja kuga: Kako se zdaj zaščititi!

Kunčja kuga, znana tudi kot tularemija, je trenutno vroča tema, ki še posebej skrbi podeželsko prebivalstvo, lovce in gozdne delavce. To vsakodnevno živalsko bolezen povzroča bakterijaFrancisella tularensiski se pojavlja predvsem pri divjih živalih, kot so zajci, zajci in glodalci. Kot poroča Schwäbische.de, so poti prenosa za ljudi različne: do okužbe lahko pride pri neposrednem stiku z okužene živali, okužena hrana ali voda, ampak tudi piki žuželk.

Simptomi se običajno pojavijo 3 do 5 dni po okužbi in se najprej kažejo kot povišana telesna temperatura, glavoboli, bolečine v telesu in huda utrujenost. Ob nezdravljenju lahko skoraj tretjina obolelih umre, nekateri strokovnjaki pa ocenjujejo celo, da je smrtnost lahko celo do 60-odstotna, če ne ukrepamo pravočasno.

Trenutni razvoj dogodkov v Nemčiji

Trenutne številke so alarmantne. Lani so na Bavarskem zabeležili 71 primerov, trend pa narašča. Število neprijavljenih primerov bi lahko bilo še večje, ker vseh okužb ne odkrijejo ali prijavijo. Posebej impresivni so zadnji trije primeri v severnem okrožju Münchna, kjer sta bili okuženi dve osebi, med njimi ena zaradi ugriza klopa. Podoben primer se je zgodil tudi v okrožju Mühldorf am Inn. Na srečo oba obolela po zdravljenju z antibiotiki okrevata.

Prvi primeri so se pojavili tudi v Baden-Württembergu, natančneje v okrožjih Biberach in Sigmaringen. To kaže, da se je tveganje za prenos tularemije povečalo zaradi oživitve populacije rjavega zajca in divjega kunca ter milejšega podnebja. Ti dejavniki verjetno prispevajo k povečanju števila primerov, kot pojasnjuje USZ.ch.

Preventiva in previdnostni ukrepi

Diagnosticiranje tularemije je pogosto težko, ker simptomi niso specifični in jih je mogoče zamenjati z različnimi drugimi boleznimi. Najpomembnejši dejavniki tveganja za zdravnika so stik z divjimi živalmi, ugrizi klopov in bivanje na endemičnih območjih. Zato so preventivni ukrepi še toliko bolj pomembni: nošenje rokavic in zaščitne obleke pri vrtnarjenju in lovu, temeljito umivanje rok in kuhanje mesa divjadi so nujni. V naravi je pomembna tudi zaščita pred insekti in klopi.

Ker trenutno ni odobrenega cepiva proti kunčji mrzlici, ostaja preventiva edina zaščita. Posebej je treba poudariti, da prenos s človeka na človeka v Nemčiji ni bil dokumentiran, zato ostaja tveganje za širšo javnost omejeno.

Inštitut Roberta Kocha v svojih vodnikih podaja informacije o nevarnostih tularemije in daje dragocene nasvete za preprečevanje. Kot ugotavlja RKI.de, sta zgodnji sum in pravilno ukrepanje bistvenega pomena za zajezitev širjenja bolezni.

Predvsem v tem letnem času, ko veliko ljudi uživa v naravi, svetujemo opozorilo. Ozaveščanje in izobraževanje o nevarnostih kunčje kuge in preventivni ukrepi so ključnega pomena, da preprečimo resne posledice za zdravje.