Protest v Münchnu: 200 ljudi proti Merzovi kontroverzni izjavi o mestu

Protest v Münchnu: 200 ljudi proti Merzovi kontroverzni izjavi o mestu

Včeraj zgodaj popoldne se je na münchenskem trgu Marienplatz zbralo okoli 200 ljudi, ki so protestirali proti kontroverzni izjavi kanclerja Friedricha Merza (CDU) o "mestni pokrajini". Shod, ki ga je organiziralo združenje Frau-Kunst-Politics, ki se aktivno zavzema za pravice in integracijo žensk, je bil jasen znak proti diskriminatorni retoriki. Govorci so pojasnili, da so besede pogosto lahko tudi precej nasilne, in poudarili nujnost spoštljive komunikacije o migracijah.

Naciye Özsu, lokalna vodja SPD v Taufkirchnu, je Merza obtožila, da uporablja razdiralni jezik, in pozvala k bolj humanemu pogledu na položaj priseljencev. Julia Schmitt-Thiel, münchenska mestna svetnica SPD, je prav tako jasno povedala: "Deljenje jezika nima mesta v našem mestu." Kritiki so dvignili napise s sloganom "Noben človek ni nezakonit", kar je jasno sporočilo solidarnosti in humanosti.

Ozadje protestov

Proteste je sprožil nastop Merza v Potsdamu, kjer so ga spraševali o vzponu AfD in izzivih v migracijski politiki. Merz je dejal, da želi zvezna vlada zmanjšati število novih prošenj za azil za 60 odstotkov od avgusta 2024 do avgusta 2025. Ta izjava ni povzročila le razdraženosti, ampak je o njej burno razpravljala tudi bundestag. Kritiki iz vrst Zelenih in Levice so zahtevali opravičilo za Merzove žaljive besede.

Vodja CSU Markus Söder je v okviru razprave o migracijah poudaril, da je treba Sirce in Afganistance, ki niso prestopniki, spodbuditi, da zapustijo državo. Uporaba izraza »mestna pokrajina« je vedno bolj kritizirana kot evfemistična kodna beseda, ki gradi negativno dojemanje ljudi, ki veljajo za Ne-Nemce ali ne-bele. Sociologinja Nina Perkowski pojasnjuje, da takšni izrazi podžigajo strahove in legitimizirajo ukrepe, kot so deportacije.

Kriminalna statistika in njena interpretacija

Aktualna študija nemškega inštituta za ekonomijo kaže, da strah pred kriminalom ne gre vedno z roko v roki z dejanskim razvojem kriminala. Statistika policijskega kriminala (PKS) zveznega urada kriminalistične policije je zabeležila 7,5-odstotno povečanje nasilnih kaznivih dejanj, ki so jih storili tujci, v primerjavi s prejšnjim letom. Kljub temu, da je več kot 40 odstotkov osumljencev tujcev, ti predstavljajo le okoli 15 odstotkov prebivalstva. Kriminologi svarijo pred napačno interpretacijo teh podatkov. Holger Münch, predsednik BKA, je pozval k jasni osredotočenosti na omejevanje migracij, kritiki pa opozarjajo na kompleksnost vprašanja.

Poročanje o priseljevanju beguncev in terorističnih napadih je povečalo strah javnosti pred kriminalom. Desničarska populistična in desnoskrajna gibanja vzbujajo strahove pred »rasiziranim drugim« in s tem povzročajo skrivni občutek ogroženosti širokih slojev prebivalstva.

Odzivi na Merzove izjave in kasnejši protesti jasno kažejo, da diskurz o migracijah in integraciji v Nemčiji ostaja zelo polariziran. Nenehni konflikti kažejo, da veliko ljudi v Nemčiji vidi rasizem, diskriminacijo in socialno izključenost kot ključne grožnje.

Medtem ko se zdi, da so stališča na političnem prizorišču brezizhodna, je treba upati, da bodo glasovi zagovornikov odprtega in spoštljivega sobivanja postali glasnejši.