Groza med izgnanimi Iranci: Merzove izjave vznemirjajo skupnost

Groza med izgnanimi Iranci: Merzove izjave vznemirjajo skupnost

V zadnjih dneh je iranska skupnost v Nemčiji vse bolj prizadeta zaradi političnih dogodkov. Razburjenje so povzročile zlasti izjave kanclerja Friedricha Merza, ki je Izrael označil za "umazano delo" za Zahod. Bahman Abedini, iranski izgnanec iz Nürnberga, ki je pobegnil iz Irana v poznih osemdesetih, izraža svojo grozo nad temi izjavami. Abedini pojasnjuje, da je prekinil stike s svojo družino v Iranu, da bi jih zaščitil pred morebitno represijo, in opisuje strah, ki ga mnogi Iranci čutijo do svojih najdražjih. Kot poroča br.de, iranska skupnost kot še nikoli prej trpi zaradi političnega pritiska, ki ga mnogi njihovi rojaki doživljajo doma.

Politični odziv v Nemčiji je sledil takoj: SPD in Zeleni so ostro kritizirali Merzovo izbiro besed. Politik SPD Adis Ahmetović je izjave označil za premalo učinkovite, medtem ko jih je Luise Amtberg iz Stranke zelenih označila za "cinične in ignorantske". Kljub kritikam je Merz branil svoje izjave in pojasnil, da so bile večinoma sprejete z odobravanjem. Tu je jasno, da razprava o Iranu in izraelsko-iranskih odnosih ne povzroča valov le v teh dveh državah, ampak tudi na mednarodnem prizorišču.

Vojaški konflikti in strateški interesi

Iran je nedavno napovedal vojaške napade na Izrael, za katere je general François Chauvancy dejal, da naj bi bili del njegovih strateških komunikacij. Poudaril pa je, da ti napadi kljub resnosti niso dosegli bistvenega uspeha. Napadi Irana niso le preizkusili njegovih vojaških zmogljivosti, ampak so razkrili tudi ranljivost Izraela za takšne napade. Po navedbah mena-researchcenter.org so bile uporabljene zastarele vojaške tehnologije, zaradi česar se postavlja vprašanje, v kolikšni meri lahko Iran še resno ogroža Izrael.

Na geopolitičnem prizorišču Iran kljub svojim regionalnim ambicijam ostaja izoliran. Arabske države kažejo vse večji interes za zbliževanje z Izraelom, kar dodatno slabi strateški položaj Irana. Vojaški spopadi niso brez posledic. Izrael že načrtuje povračilne ukrepe, čeprav ZDA to vidijo kot tvegano. Na zapletenost razmer na Bližnjem vzhodu kažejo tudi vojaške operacije v Rdečem morju, kjer skuša Iran prek Hutijev mobilizirati vojaške vire.

Notranja politična slika v Iranu

Doma pa se Iranci soočajo s povsem drugimi izzivi. Po podatkih bpb.de se je gospodarski položaj države v zadnjih letih drastično poslabšal. Kombinacija mednarodne izolacije, slabega upravljanja in korupcije je močno prizadela kakovost življenja številnih Irancev. Statistični podatki kažejo, da vsaj 30 % prebivalstva živi pod pragom revščine in da sta inflacija in visoka brezposelnost značilni za vsakodnevno življenje.

Po smrti predsednika Raisija in prihajajočih nadomestnih volitvah julija 2024 analize kažejo zgodovinsko nizko volilno udeležbo in globoko nezaupanje v poštenost političnega sistema. Reformne obljube novega predsednika Masouda Peseschkiana vzbujajo upanje na spremembe, vendar je vprašljivo, ali jih je mogoče uresničiti v resnici. Iranska opozicija ostaja raznolika, vendar je skupna pot do sprememb nedosledna in zaznamovana s številnimi razlikami.

Abedini, ki živi v izgnanstvu, kljub vsemu upa na možnost svobodnega Irana. Zanj je jasno, da morajo spremembe v Iranu priti s strani Irancev samih in ne z zunanjimi vojaškimi posegi. Kot pravi, pot do osvoboditve iranskega ljudstva ne poteka preko izraelskih napadov, temveč mora biti notranja zadeva. V stresnih časih se posveti restavriranju preprog, da najde kanček miru in spokojnosti.

Medtem pa je treba še videti, kako se bodo dogodki na Bližnjem vzhodu odvijali naprej in kakšen vpliv bodo imeli na iransko prebivalstvo in njegovo diasporo.