Nadškof Goh: Tradicija se sreča s spremembo – doživljanje evharistije na nov način!

Nadškof Goh: Tradicija se sreča s spremembo – doživljanje evharistije na nov način!

V živahni razpravi o katoliški liturgiji se singapurski nadškof Goh izkaže kot zagovornik odprtosti in napredka. V nedavnem pozivu tradicionalistične katoličane poziva, naj razmislijo o razvoju evharistije v zadnjih 2000 letih. »Zvestoba preteklosti pomeni tudi spremembo,« pravi Goh, ki poudarja, da ni pomemben samo obred ali oblika praznovanja, temveč osebno srečanje z Bogom.

Zlasti tradicionalni katoličani bi lahko mislili, da so v nevarnosti, da spregledajo temeljne elemente evharistije, je dejal Goh. Prilagoditev vrste obhajanja brez spreminjanja bistvenih sestavin je nujna, da cerkev ostane aktualna v sodobnem svetu. Po mnenju domradio.de je to ključnega pomena, če želite prepoznati znamenja časa.

Tradicije in razvoj

Tridentska maša, znana tudi kot tradicionalni latinski obred, ima globlje korenine, ki segajo v apostolsko izročilo. Ta oblika maše je bila kodificirana v 16. stoletju pod papežem Pijem V. po Tridentinskem koncilu. Medtem ko ga mnogi vidijo kot pomemben most do svetega, je drugi vatikanski koncil med letoma 1962 in 1965 privedel do uvedbe prenovljene liturgije, obhajane večinoma v ljudskem jeziku, čeprav je latinščina še vedno dovoljena, kot je podrobno opisano na catholicus.eu. bo.

V zadnjih letih je tridentska maša, takrat zelo razširjena kot izredna oblika, doživela izjemen preporod – predvsem med mladimi verniki. Mnogi katoličani menijo, da je ta maša vir duhovne obogatitve. Liturgična lepota, poudarjena z gregorijanskim petjem in skrbnimi kretnjami, loči obliko bogoslužja od sodobnejših, v skupnost usmerjenih praznovanj. Ustvarja močan občutek skrivnosti in strahospoštovanja.

Sveta maša in njen pomen

Sveta maša je osrednje evharistično bogoslužje v Rimskokatoliški cerkvi. V bistvu je razdeljen na dva glavna dela: »besedno bogoslužje« in »evharistično bogoslužje«. Praznovanje se zaključi z otvoritvenim in zaključnim obredom. Beseda »maša« izvirno izhaja iz latinske odpustne formule »Ite, missa est!«, kar pomeni nekaj takega kot »Pojdi, poslano je«, opisuje Wikipedia.

Raznolikost oblik je značilna za katoliško življenje in službe, ki jih vodijo različne službe, kot so škof, duhovnik in diakon. Možno je tudi individualno obhajanje maše – neodvisno od kongregacije –, kar poudarja fleksibilnost rimske liturgije. Poleg tega je udeležba pri nedeljski maši za katoličane obvezna in predstavlja osrednji del verske prakse.

Razprava o prilagoditvi sejma in ravnovesju med tradicijo in sodobnostjo ostaja. Navsezadnje se obhajanje evharistije izkaže kot živ element katoliške skupnosti, ki mora iti v korak s časom, ne da bi izgubila svoje korenine.