Smrt nujnega bolnika v Avstriji: potrebno pojasnilo!
Primer zavrnjenega nujnega pacienta v Passauu sproža vprašanja o preobremenjenosti zdravstva v Avstriji.

Smrt nujnega bolnika v Avstriji: potrebno pojasnilo!
O zdravstvu v Avstriji trenutno poteka burna razprava, ki jo je sprožil tragični primer 54-letne nujne bolnice, ki je umrla zaradi preobremenjenosti klinik. Incident se je zgodil sredi oktobra, ko so bolnika sprejeli v bolnišnico Rohrbach z bolečinami v prsih. Tam so odkrili raztrganino aorte, ki pa je ni bilo mogoče zdraviti na licu mesta. Zaprošen je bil prevoz v primerno bolnišnico, vendar vse tri zaprošene avstrijske državne in univerzitetne bolnišnice ter bližnja bolnišnica Passau niso sprejele bolnika zaradi preobremenjenosti postelj na intenzivni negi. Nazadnje je pacient umrl kmalu po neuspelem poskusu transporta, zaradi česar so bili vse glasnejši pozivi po popolnih informacijah.
"Končno se mora nekaj zgoditi. Takih primerov si ne moremo privoščiti," je dejala avstrijska ministrica za zdravje Korinna Schumann (SPÖ), ki je napovedala obsežno preiskavo obvladovanja izrednih razmer v zdravstvenem sistemu. Njegov cilj je izboljšati standarde oskrbe v državi in zagotoviti, da bolniki v kritičnih situacijah pravočasno prejmejo pravo zdravstveno oskrbo.
Izziv zdravstva
Zagotavljanje ustrezne zdravstvene oskrbe je v Avstriji ena od pomembnih javnih nalog. Obstajajo nacionalni in regionalni instrumenti načrtovanja za soočanje z izzivi, ki jih s seboj prinaša zdravstveni sistem. Osrednji del tega načrtovanja je avstrijski zdravstveni strukturni načrt (ÖSG), ki tvori skupni okvir za oskrbo bolnikov. ÖSG določajo zvezna vlada, države in socialno zavarovanje ter vključuje pomembne informacije o ambulantni in bolnišnični oskrbi, rehabilitaciji in veliki medicinsko-tehnični opremi.
Po mnenju ÖSG je ključno doseči enakovredne standarde oskrbe po vsej Avstriji. To ni tog načrt, temveč "živ produkt", ki se nenehno posodablja. Zadnja revizija je bila izvedena 15. decembra 2023 in je usmerjena v prihodnje izzive do leta 2030. Cilj je integrirana oskrba, osredotočena na bolnika.
Kot kaže trenutna situacija v zvezi s preobremenjenostjo postelj za intenzivno nego, so opisani okvirni pogoji pomembnejši kot kdaj koli prej. Visok pritisk v zdravstvenem sistemu ne prizadene neposredno le bolnikov, ampak tudi zdravstveno osebje, ki pogosto trpi zaradi negotovih delovnih razmer.
Politične reakcije in pogledi
Po dogodku je v javnosti razburkala tudi problematika zdravstva. Politiki vseh vrst zdaj pozivajo k večjim naložbam v medicino in prenovi obstoječih struktur. To se dogaja v kontekstu, ki ga zaznamujejo tudi spremembe v družbenem mnenju, podobne razpravam kot tiste o uporabi fluorida v pitni vodi, ki naj bi ga po letih razprav ponovno uvedli v Calgaryju. To kaže, kako pomembno je sprejemati odločitve na podlagi informacij in se zanašati na znanstvena dognanja; to je še posebej pomembno za zdravstveno politiko.
Videti je treba, kakšne ukrepe bo minister za zdravje Schumann pozneje sprejel, da zagotovi, da se nobenemu pacientu ne bo nikoli več znašel v tako tragični situaciji. Primer bo služil kot poduk, da so v avstrijskem zdravstvenem sistemu potrebne temeljite spremembe, da bi zadovoljili potrebe prebivalstva.
Za več podrobnosti o strukturah v avstrijskem zdravstvenem sistemu in trenutnem razvoju obiščite spletno stran ZDF danes, Ministrstvo za socialne zadeve in NPR.